FOTO: Miro Majcen
Ivo Boscarol, pionir električnega letalstva, vizionar in filantrop, že desetletja premika meje mogočega. Kot ustanovitelj Pipistrela je svetovni letalski inovator: pod njegovim vodstvom so nastala prva električna in hibridna letala, svetovni rekorderji in prvovrstna energetsko učinkovita letala, ki so postavila nove standarde v svetovnem letalstvu.
A Boscarol ni znan le po tehnologiji, njegova strast je tudi glasba. Skupaj s Tomažem Domiceljem je kot študent po Evropi fotografiral legendarne koncerte, v svoj objektiv ujel nastope Deep Purple, Aliceja Cooperja, Paula McCartneya in bil celo v studiu med snemanjem kultnega albuma The Wall skupine Pink Floyd. Ti trenutki glasbene zgodovine so mu dali edinstveno perspektivo, ki jo danes združuje s svojim ambicioznim projektom Odiseja v Ljubljani.
Odiseja ni le koncertni prostor ali kino, je večnamenski kulturni kompleks, kjer se prepletajo glasba, gledališče, kulinarika in posebna doživetja od jutra do pozne noči. Tam se ideje o vrhunski produkciji, izkušnjah obiskovalcev in butičnem koncertnem občutku združujejo v nepozabna doživetja, ki jih Ivo ustvarja z enako strastjo, kot je nekoč snoval električna letala.
V ekskluzivnem pogovoru Ivo Boscarol razkriva zgodbo Odiseje, spomine na legendarne koncerte po Evropi in vizijo, kako glasba in inovacije lahko skupaj ustvarijo nekaj, kar presega pričakovanja.
Povejte, kakšni so občutki v teh zadnjih, kaj rečeva, desetih, devetih mesecih, odkar imamo v Ljubljani Odisejo. Poteka vse tako, kot ste si zamislili?
Ja, namenoma smo šli v 'mehko odpiranje', če lahko temu rečem, brez kakšnega velikega dogodka na začetku. Ker to je nenazadnje zelo velik objekt. Obsega namreč kar dvajset tisoč kvadratnih metrov in smo hoteli biti prepričani, da sam objekt funkcionira tako, kot mora. In zato smo šli počasi v samo otvoritev, postopno odpiranje, najprej kino, potem manjši dogodki in potem septembra smo začeli z večjimi. Naprej Miss Universe in pa koncert Jana Plestenjaka. On je bil prvi, potem pa so sledili še drugi koncerti in kongresi in vsa ostala vsebina. Sedaj tempo povečujemo, pospešujemo. Lahko rečem, da so se pričakovanja uresničila. Ljudje sprejemajo tudi spremembe, ki jih ni malo. Med drugim je ena od sprememb zagotovo tudi malo višji oder kar omogoča boljše doživljanje koncertov … Tako da smo zadovoljni.
Rekli ste, da ste začeli z t.i. mehkim odprtjem. Kako ste doživljali te prve tedne?
Ko smo kupili Kolosej na dražbi kot naložbo za zavarovanje dela premoženja pred takrat več kot 10% inflacijo, ga pravzaprav od znotraj nismo niti dobro videli in sploh nismo vedeli, kaj bomo v njem počeli. Ko smo ga prevzeli in videli v kakšnem stanju sploh je, kaj bo treba vse narediti in ko smo videli, da je treba celo delno porušiti in ojačati objekt, ker je delan po starih protipotresnih standardih, smo se odločili za bolj radikalne spremembe: zaprli smo luknjo na sredini, premestili smo pisarne, naredili smo terase, ki jih prej ni bilo, ustvarili smo velik prostor za koncertno zaodrje itd. Veliko stvari smo spremenili in dodali. Zato smo šli mehki zagon, da smo vse dobro preizkusili, preden smo šli v velike dogodke.
Rekli ste, da ob odkupu niste imeli idejo, čemu bi namenili ta prostor. Kdaj je prišla ideja Odiseje?
Ko smo se odločili, da kompleksa ne bomo dali v najem, ampak ga bomo mi upravljali, smo si rekli, da je kino preveč rizična dejavnost, ker živi samo popoldan ali zvečer. Investicija v prenovo je bila prevelika za tak riziko. In zato smo se odločili, da bomo naredili kompleks, ki bo lahko živel od jutra do večera. Odiseja se odpre zjutraj z storitvenimi dejavnostmi, kot je frizer ter gostinski in otroški del. Čez dan imamo tudi veliko poslovnih dogodkov in konferenc. Popoldne pa se v dneh ko ni matinej, začne še kino. Zvečer so na sporedu koncerti, gledališče, plesna šola in drugi dogodki. Odločili smo se, da bomo šli tudi v malo bolj nočni program. S Fuksom smo poskusili in videli, da lepo funkcionirajo tudi dogodki, ki trajajo do zgodnjih jutranjih ur. Tu s takšnimi dogodki ne motimo nikogar, ker smo sredi BTC-ja. Razmišljamo tudi o nočni gostinski ponudbi ob glasbi, ker je to nekaj, kar Ljubljani res manjka.
Sam začetek koncertnega dogajanja je otvoril Jan Plestenjak, ki pa je tudi vaš prijatelj. Koliko vam pomeni, da lahko sodelujete s prijatelji in da tudi njim ponudite koncertno prizorišče?
To je en vidik tega. Drugi vidik je pa ta, da če imaš z nekom dober kontakt, lahko pričakuješ, da ti bo tudi iskreno korektno povedal, kaj je dobro, kaj ni, kaj lahko izboljšaš. Jan je, kar se tega tiče, izjemno zahteven izvajalec, kar spoštujem in kar mi je veliko pomagalo. Sem namreč tudi sam velik perfekcionist in rad imam stvari dodelane do popolnosti, tako kot morajo biti. Njegovi predlogi in predlogi drugih, recimo Tomaža Domicelja, so bili zelo dobrodošli. Njihove nasvete in ideje sem upošteval in samo tako smo lahko vsak dan boljši.
Koliko pa ste vi prisotni na koncertih? Vem, da sem vas s kotičkom očesa tudi na Nini Pušlar videla …
Ja, seveda sem prisoten. Prvo kot prvo, meni je glasba všeč. Rad pa tudi vidim, kako se stvari odvijajo. Nenazadnje je pa to tudi potreben feedback meni, da vidim, kako se objekt, organizacija, moja ekipa, itd. obnesejo pri takih velikih dogodkih. Tako da, ja, mislim, da sem bil na več ali manj vseh koncertih. Mogoče kakšnega izpustil, ampak imam to prednost, da lahko grem domov na koncert. (smeh). Ni mi treba več hoditi po svetu, tako da tudi s tega stališča pridem.
Pravite, da vam glasba veliko pomeni. Če bi bilo nebo meja, katerega glasbenika bi radi gostili na svojem odru?
Dejstvo, ki se ga moramo zavedati je, da imamo tukaj nekaj omejitev: od tehničnih, do varnostnih in protipožarnih. Omejeni smo na tri tisoč ljudi. Odiseja je objekt, ki ima praktično nešteto izhodov, tudi če se karkoli zgodi, se objekt hitro evakuira. Ker so povsod izhodi, lahko Odisejo izpraznimo v le nekaj minutah. A zaradi varnostnih standardov imamo določene tehnične omejitve, zato je treba tudi pri željah biti realen. A če bi si lahko izbral nekoga, da bi ga lahko pripeljal, bi bil zelo vesel Jean-Michela Jarra z njegovim spektaklom. Vesel bi bil izvajalca, ki ima že sam po sebi veliko vizualnih efektov, kar bi lahko še dodatno podprli, saj nudimo največji LED zaslon v državi, zato bi lahko gostili tudi kakšnega spektakularnega izvajalca.
Prav Nina Pušlar je ta izvajalka, ki je v Odiseji priredila koncert, ki ni bil le koncert, ampak je bil nekaj več kot le samo …
Nina in njena ekipa so že pokazali, kaj se da tukaj narediti, da ni samo koncert, ampak je doživetje. In v tem stilu bomo šli tudi naprej z lastno koncertno produkcijo oziroma z našimi dogodki, ki bodo tako, kot so že bili na primer izbor Miss Universe Slovenije in She Rocks. Zdaj se obeta praznovanje mojega rojstnega dne, Ivo Rocks 7.0. Odiseji bi radi dali posebno, specifično dušo, saj ne ponujamo industrijske hale, ampak butični klubski prostor namenjen koncertom. Ta prostor je namenoma zgrajen za koncerte in je konceptiran tako, da je vse na svojem mestu. Da so tehniki na pravem mestu, da je oder postavljen tako, da vsi prisotni vidijo nanj in ljudje pred vami ne zakrivajo pogleda na izvajalce. To je namenoma narejen koncertni prostor za klubski občutek, za topel občutek z najboljšo glasbo. Naše ozvočenje je vrhunsko in tudi akustiko smo dodelali tako, da se glasba kvalitetno sliši v vsakem kotičku. Tako da je prostor namenjen tudi bolj butičnemu dogajanju, bolj zahtevni glasbi.
Omenjate dogodek Ivo Rocks 7.0. Kaj bo vaša vloga na tem dogodku, poleg tega, da boste praznovali? Napovedujete tudi 70 glasbenikov …
Jaz ne bom nastopal kot glasbenik, ker to niti nisem. Bom pa imel zanimiv pogovor s Tomažem Domiceljem, o najini poti, o koncertih, ki sva jih obiskala. On je bil novinar, jaz njegov fotograf. Zelo se veselim tega dogodka. Predvsem, ker bom rojstni dan praznoval na tak malo večji način. Do sedaj jih nisem praznoval, ker sem bil vedno na letalskih prireditvah ali na sejmu v Friedrichshafnu, ker je večinoma sovpadalo z mojim rojstnim dnem. Tako da zdaj bo to praktično moje prvo pravo praznovanje rojstnega dne in sem rekel, če že bo, pa naj bo tokrat tako, da lahko praznujem v širšem krogu, ne le z mojimi bližnjimi, prijatelji in znanci, ampak z vsemi, ki me spoštujejo in bi radi praznovali z mano..
Da bo veliko in polno gostov …
Tako!
Omenjala sva tudi kino. Kako pomemben del Odiseje je še vedno kino?
Kino je zelo pomemben del Odiseje in tudi trudimo se, da imamo zelo dobre filme. Dvorane smo opremili z najsodobnejšimi sedeži, ki se prilagajajo položaju telesa. Nekaj dvoran smo opremili z LED zaslonom, tako da je kvaliteta slike najboljša možna. Seveda smo zamenjali vso prezračevanje, ozvočenje in osvetlitev. Tako da ja, kino je za nas zelo pomemben. V poslovnem načrtu je kino skoraj polovico prihodkov. Trudimo se tudi, da so premiere predstavljene na določenem nivoju in malo drugače.
Je pa Odiseja več kot le kino. Nekaterim dvoranam smo dodali scensko tehniko, tako da se da v njih tudi imeti teater, recimo stand up, tudi manjše koncerte in podobno. Odisejo smo zasnovali kot nek fleksibilni hibridni model, da če gre z eno dejavnostjo kaj narobe, jo lahko delno kompenziramo v drugo. Tako da nismo dali vseh jajc v eno košaro...
Pravite, da je polovica prihodka od kina. Torej kino še živi ne glede na vse te platforme, ki jih imamo na voljo?
Kino živi. V bistvu je zaživel po koroni po celem svetu bolj, kot so ljudje mislili, da bo. Vsak dan bolj postaja prostor družabnosti in posebnih doživetij. Določenih občutkov filma se ne da doživeti doma. Kino je kot hrana. Lahko pojeste nekaj zunaj, na ulici iz papirnate vrečke. A pojesti obrok v restavraciji, prijetnem vzdušju kjer se lahko družite in pogovarjate je vseeno drugačno doživetje a ne? … To je ta primerjava, zakaj ljudje obiskujejo kino. Zaradi doživetja.
Povedali ste, da vam je glasba blizu. Kako ste s filmi? Ste filmofil?
Ne, nisem. Priznam. Grem pogledat film, ampak da bi pa vedel kdo, kaj, zakaj in kako. To pa ne.
Ste bolj za glasbo, kot ste povedali. In kot ste omenili, ste z Tomažem Domiceljem doživeli marsikaj. Kot sem nekje prebrala, sta pokrivala koncerte po celi Evropi. Popeljite nas malo nazaj v ta čas. Kje vse sta bila?
Ko sem prišel študirat v Ljubljano, sem šel na Radio Študent, da bi si malce izboljšal osebni študentski proračun s kakšnim honorarjem. Tam sem spoznal Tomaža Domicelja. On je malce starejši od mene in je takrat že bil priznan kantavtor, glasbenik in potem je zelo kmalu odšel v London za urednika slovenskega programa na BBC. Že takrat je hodil po koncertih izven meja Jugoslavije in je rabil fotografa, da bi slikovno dopolnil njegove članke. Ker je videl nekaj mojih fotografskih razstav, me je povabil zraven in zelo hitro sva se ujela.
Se mu pa hvaležen, saj sem zaradi njega in njegovih poznanstev na BBC-ju lahko doživel toliko koncertov in doživetij. Takrat je imel dostop do vseh večjih imen, skupin. In tudi zato sem imel priložnost, ki jo je imelo verjetno zelo malo ljudi, da sem bil na snemanju plošče The Wall od Pink Floydov. Tako da ja, veliko lepih spominov imam iz tistih časov.
Sicer imam okoli tisoč dvesto koncertov za sabo in ni da ni, česa nisem videl, poslušal in fotografiral.
Uau, neverjetno! Najljubši koncert iz tega časa?
Mislim, da imam za seboj okoli 15 koncertov Pink Floydov in vsi so bili neko posebno doživetje. Pa Deep Purple recimo. Ne vem, težko bi izpostavil enega. Vsak je bil po svoje doživetje. Mislim pa, da so največji pečat na meni pustili festivali. Takrat so imeli v Angliji velike festivale kot je na Isle of Wight Festival ali pa Knebworth Festival. Na njih je bilo po 300 tisoč ljudi zbranih na enem mestu. Tega si v Jugoslaviji niti predstavljati nismo mogli. Festivali so res doživetje: tri dni glasbe, tam živiš, uživaš….
Je kakšen glasbenik, ki vam je v tistem času 'ušel' in ga niste uspeli ovekovečiti s fotografijami?
Nisem imel sreče, da bi v živo slišal skupino The Beatles. Kasneje sem jih slišal posamično, seveda. McCartneya, Ringo Starra in seveda tudi Harrisona. Skupaj pa jih nisem uspel videti v živo.
Kolikokrat pa vas dandanes zasrbijo prsti, da bi fotografirali še kak koncert?
Oh, dostikrat. Ampak saj zato pa imam vedno s seboj telefon in lahko vedno fotografiram. A to so bolj spominske fotografije, ni tistega občutka kot takrat…
Povejte še za Odisejo. Zdaj se bliža poletje in nato novo šolsko leto. Kaj vse nas še čaka tu, pri vas?
Z majem odpiramo terase za posebna doživetja. Ko smo naredili notranje prizorišče, smo vedeli, da ljudje potrebujejo tudi prostor, kamor gredo lahko na svež zrak, cigaret. Naredili smo dve ogromni in prijetni pokriti terasi, ki bosta maja zaživeli tudi z lastnim programom. Že čez zimo sta se zelo 'prijeli', želimo pa si, da bi še bolj zaživeli. Zato se obetajo tudi dogodki na terasah, ob hrani in pijači. Pa ne samo koncertni ali glasbeni dogodki, organizirali bomo tudi opazovanje luninega mrka in podobno. Jeseni bo zagotovo zaživel filmski maraton, sledi cel kup koncertov, veliko dnevnega dogajanja …
Kaj si še želite obuditi v Odiseji? Kaj je tisto, kar Ljubljani še manjka?
Ja, vsekakor bi si želel v Odiseji nekako obuditi nočno življenje na določenem nivoju. Ne da bi bilo kot nočni klub, malo drugače. Odiseja je vesolje vsebin. Za vse, na različne načine, vse dni v letu. In zakaj ne tudi vse ure v dnevu. Rad bi ljudem omogočil, da si tudi po enajsti uri zvečer privoščijo dober obrok, ker v Ljubljani dobiti hrano pozno zvečer je misija nemogoče. Če bi to bilo še ob glasbi in da lahko malo zaplešeš zraven, bi marsikomu lahko polepšali večer.
Pomlad pa začenjamo z vašim praznovanjem, Ivo Rocks 7.0. …
Ja. Torej vsi tisti, ki ne vedo, kam iti v sredo, 15. aprila, od sedmih zvečer do polnoči naj gredo na spletno stran Eventim in za simboličnih 5 EUR kupijo vstopnico za dobrodelni spektakel IVO ROCKS 7.0. To ne bo le koncert sedemdesetih glasbenikov za sedemdeset let, ampak bo doživetje z zelo zanimivo dobrodelno noto. Nastopila bodo znana imena slovenske glasbe, zanimiv bo pogovor s Tomažem Domiceljem o najini skupni poslovni poti, projekcija mojih koncertnih fotografij itd, Za vse bo poskrbljena tudi topla pogostitev. Dogodek bomo organizirali v stilu starih rockovskih koncertov. Dalo se bo kupiti tudi spominčke, od priponk do plakatov, skodelic, majčk, pa tudi namensko narejeno čokolado z reliefom koncertnega znaka. Ne zamudite, že začetek bo spektakularen…
