FOTO: arhiv organizatorja
Ko sta se Denis Avdić in Marja Milič lotila organizacije dogodka Denis Avdić in Marja Milič predstavljata: Morgan Housel končno v Sloveniji!, nista imela v mislih klasičnega finančnega predavanja. Ideja ni bila, da bi ljudem razlagali, kam naj vlagajo ali kako naj hitro pridejo do denarja. Pravzaprav ravno nasprotno, Marja in Denis si želita, da bi ljudi z Morganovo pomočjo izobrazila o čustvih in odločanjih, ki pridejo z osebnimi financami in vlaganjem.
V Ljubljano 19. oktobra prihaja Morgan Housel, avtor, ki je zaslovel s preprostim, a za marsikoga neprijetnim sporočilom: največje napake pri denarju ne delamo zato, ker ne bi imeli dovolj znanja, ampak zato, ker ne znamo obvladovati lastnega vedenja. In prav to je tudi izhodišče dogodka.
Denis Avdić to razloži na zelo konkreten način. Ko ga ljudje vprašajo, kakšen dogodek to sploh je, ne začne s teorijo, ampak z občutkom: “To je najcenejša in najboljša šola o financah. Zaradi tega dogodka in znanja, ki ga boš pridobil ne boš obogatel, zagotovo pa nikoli ne boš reven, če boš upošteval vse te nasvete,” pravi in s tem precej jasno postavi pričakovanja. Nihče ne bo prodajal bližnjic, nihče ne bo ponujal formul za uspeh. Ljudje bodo dobili nekaj precej bolj uporabnega - pravi način razmišljanja.
Čeprav večina pričakuje, da bo šlo za finančni dogodek, Marja Milič opozarja, da je bistvo drugje. “Tudi Morgan Housel ne deli nekih finančnih nasvetov. On samo govori o tem, kakšni smo ljudje,” pove. In prav v tem je po njenem ključ: ljudje smo si v odnosu do denarja precej podobni, ne glede na državo, sistem ali zgodovino.
Pohlep, strah, iskanje bližnjic niso lokalne posebnosti, ampak univerzalni vzorci. “Mislimo, da smo Slovenci specifični, pa nismo. Ta čustva so povsod enaka,” dodaja Marja. In prav zaradi teh čustev sprejemamo odločitve, ki pogosto nimajo veliko skupnega z racionalnim razmišljanjem.
Denis to še dodatno razširi: “Ne gre za znanje. Ne rabiš biti akademsko izobražen. Gre za obvladovanje čustev.” Po njegovih besedah sta pohlep in strah dve sili, ki se ves čas prepletata v svetu financ, in tisti, ki ju zna nadzorovati, ima veliko prednost. Ne zato, ker bi vedel več, ampak ker reagira drugače.
Eden ključnih problemov, ki ga sogovornika večkrat izpostavita, je dejstvo, da se večina ljudi o denarju nikoli zares ne izobrazi. “Šolski sistem ni naravnan v tej smeri,” pravi Denis. “Več ali manj vse prenesemo od doma.” To pomeni, da naš odnos do denarja pogosto ni rezultat znanja, ampak navad, ki smo jih videli pri starših.
Če teh navad ne razumemo ali ne preizprašamo, jih preprosto ponavljamo. In prav zato je finančna pismenost pri nas še vedno precej nizka. Denis pravi, da je navdušen nad Marjino plemenito idejo, ki si želi, da bi finančno izobraževanje uvedli tudi v vse slovenske šole.
Denis opozarja na še en vidik, ki ga redkeje izpostavljamo, in sicer družbeni pritisk. “Zelo nam je pomembno, kaj si mislijo drugi o našem premoženjskem stanju,” pravi. In prav to pogosto vodi v odločitve, ki niso nujno smiselne.
Avto, stanovanje, vikend, vse to so stvari, ki jih lahko pokažeš. Finančne naložbe pa ostajajo nevidne. “Ne moreš se pohvaliti, da imaš 1000 delnic. Lahko se pa, da imaš pet stanovanj,” pove Denis.
Morda je najbolj prepričljiv del pogovora Denisova osebna izkušnja z investiranjem. Brez olepševanja pove, kako je v začetku delal vse napačno. “Ko je šlo gor, sem kupoval. Ko je šlo dol, sem prodajal. Panika,” opisuje. Šele kasneje je razumel, kaj je šlo narobe. “Najboljša poteza bi bila … Nič. Zapreti računalnik in pustiti do leta 2026,” pove danes. A takrat tega ni znal. Reagiral je na vsako spremembo, vsako nihanje, vsak strah.
In ravno to je tisto, kar želi spremeniti tudi pri drugih ljudeh. “Umiriti ta vrtiljak čustev,” kot pravi sam. Dokler reagiraš impulzivno, ti nobeno znanje ne pomaga.
Dogodek, ki ga organizirata Marja in Denis, zato ni zasnovan kot še eno predavanje, kjer poslušaš in pozabiš. Ideja je drugačna: spodbuditi razmislek, ki ostane. “Res si želim, da to ljudje vidijo,” pravi Denis in prizna, da bi rad videl polno dvorano. Ne zaradi spektakla, ampak zaradi učinka. “To ti zna narediti res lepo življenje. Ne samo tebi, tudi tvojim otrokom.”
