FOTO: Arhiv Festivala Ljubljana
Darko Brlek je že desetletja ena ključnih osebnosti slovenskega kulturnega prostora in dolgoletni direktor Festival Ljubljana. Kot klarinetist in umetniški vodja je pomembno zaznamoval razvoj festivala, ki danes velja za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v regiji. Pod njegovim vodstvom Festival vsako leto v prestolnico pripelje vrhunske domače in mednarodne umetnike ter bogat program, ki nagovarja široko občinstvo. Brlek je s svojim delom pomembno prispeval tudi k mednarodni prepoznavnosti Ljubljane kot kulturne destinacije. Njegova vizija temelji na povezovanju tradicije in sodobnosti ter na ustvarjanju vrhunskih umetniških doživetij. V pogovoru razkriva, kako Festival ohranja svojo identiteto in hkrati ostaja svež, aktualen in privlačen za vedno nove generacije obiskovalcev.
Festival Ljubljana je že več let zapored med najbolje prodajanimi festivali na platformi Eventim. Kako si razlagate tako velik interes občinstva za festivalske dogodke?
Program je kakovosten, premišljeno zasnovan in dovolj raznolik, da nagovarja različne generacije in okuse – od klasične umetnosti do sodobnejših vsebin. Pomembno vlogo ima tudi sodelovanje z vrhunskimi domačimi in mednarodnimi umetniki ter institucijami. Prav tako posebno vrednost ustvarja ambient – izvrstna prizorišča v središču Ljubljane ponujajo edinstveno doživetje. Festival skozi leta gradi prepoznavnost, zaupanje in stalno občinstvo, hkrati pa uspešno nagovarja tudi nove obiskovalce, vključno s turisti.
Tudi letos nas čaka izjemen festivalski program. Odprli ga bomo z opero Turandot, v kateri bosta v glavnih vlogah nastopila Rebeka Lokar in Jusif Ejvazov. Julija bo Sabina Cvilak nastopila kot Evita, v sodelovanju z Branetom Rončelom pa bomo z dvema koncertoma predstavili opus Milesa Davisa, ob spremljavi vrhunskih jazz glasbenikov, kot so Terence Blanchard, Ravi Coltrane, Marcus Miller in Mike Stern. V umetniški viziji Charlesa Dutoita bomo prisluhnili koncertni izvedbi Samsona in Dalile, ljubitelje klavirske glasbe pa bo razveselil nastop Marthe Argerich. Ponovno bo gostovalo tudi Gledališče La Fenice, tokrat z opero Seviljski brivec. Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA bo izvedel balet Sergeja Prokofjeva Romeo in Julija ter Don Kihota Richarda Straussa. Prvič bosta pri nas nastopili tudi izjemni pianistki mlajše generacije, Yuja Wang in Katja Buniatišvili. V zaključnem delu festivala se obetajo še nastopi priznanih svetovnih orkestrov, med njimi Orkester The Constellation, Londonski simfonični orkester, Komorni orkester Mahler, Berlinski simfoniki, Državna kapela iz Dresdna in Filharmonični orkester iz Baltskega morja. Vodili jih bodo ugledni dirigenti John Eliot Gardiner, sir Antonio Pappano, Teddy Abrams, Daniele Gatti in Robert Treviño.
Ali menite, da je uspeh pri prodaji vstopnic predvsem posledica programa, dolgoletne tradicije festivala ali tudi zvestega občinstva, ki se vsako leto vrača?
Kakovosten in raznolik program je zagotovo temelj, saj privablja tako stalne obiskovalce kot tudi nove. Vedno več imamo obiskovalcev iz tujine, lani so bili iz 60 različnih držav. Dolgoletna tradicija festivala ustvarja ugled in kredibilnost, zaradi česar občinstvo zaupa, da bo izkušnja vsako leto na visoki ravni in se zato z veseljem vračajo.
Festival letos doživlja že svojo 74. izvedbo. Kako ohranjati tradicijo tako dolgo trajajočega festivala, hkrati pa program vsako leto znova osveževati?
Ohranjanje tradicije pri festivalu s tako dolgo zgodovino pomeni predvsem spoštovanje njegove identitete in kakovostnih standardov, ki jih občinstvo prepoznava in pričakuje. Ključno je, da festival ostaja zvest svojemu bistvu – vrhunski svetovni in domači umetnosti. Seveda je nujno sprotno osveževanje in nadgrajevanje programa, saj se vedno pojavljajo novi umetniki ali nove produkcije, ki jih želimo predstaviti našemu občinstvu. Pri tem je pomembno dosledno spremljanje dogajanja v kulturi ter odzivanje nanj. Le tako festival ostaja aktualen v tudi v današnjem času, saj se mora odzivati na premike v svetovni umetnosti oziroma biti del njih. Na kar nekaj prireditvah Festivala Ljubljana na primer premierno izvedemo številna dela in produkcije ali pa ravno na naših prireditvah nekateri tuji umetniki prvič nastopijo v Sloveniji.
Festival Ljubljana je v prestolnico pripeljal številna svetovno znana imena iz sveta glasbe in uprizoritvenih umetnosti. Kako poteka proces izbire umetnikov, ki jih povabite na festival?
Proces izbire umetnikov temelji na skrbnem in dolgoročnem načrtovanju. Cilj je zasnovati vrhunski program, zato ga vsako leto sestavljajo raznoliki dogodki, ki vključujejo simfonične in komorne koncerte, operne, baletne in gledališke predstave, likovne razstave, delavnice za naše najmlajše obiskovalce ter nadobudne mlade glasbenike. Kar se tiče dogovarjanja z umetniki – pri največjih imenih je vedno potreben čas, potrpežljivost in včasih se pogovori trajajo več let. Hkrati si prizadevamo biti festival, ki ne le gosti vrhunske tuje umetnike, temveč jih smiselno povezuje s slovenskimi glasbeniki in zasedbami ter verjamem, da nam to zelo uspešno uspeva. S tem krepimo prepoznavnost slovenskih umetnikov ter jim omogočamo, da nastopajo ob boku uveljavljenim svetovnim imenom. Takšna sodelovanja tudi ustvarjajo prostor za izmenjavo znanja, izkušenj in umetniških pristopov, kar bogati tako domačo kot mednarodno ustvarjalno sceno.
Prihod katerega velikega imena je bil za vas organizacijsko največji izziv? Zakaj?
Vsak vrhunski umetnik ali zasedba ima neke svoje posebnosti. Organizacijsko so najzahtevnejši projekti običajno tisti, ki vključujejo velike produkcije – na primer opere, baleti, muzikal ipd., kjer je potrebno uskladiti logistiko, tehnične zahteve, urnike in številčno ekipo sodelujočih. Ob tem je seveda treba zagotoviti tudi vrhunske pogoje za izvedbo, ki ustrezajo tako našim kot standardom izvajalcev.
Festival je skozi desetletja gostil številna velika imena svetovne glasbe. Kateri umetnik ali orkester, ki ste ga pripeljali v na Festival Ljubljana, je za vas osebno pomenil nekaj posebnega?
Težko bi izpostavil zgolj eno ime, saj je prihod vsakega vrhunskega umetnika v Ljubljano posebna zgodba in hkrati velik dosežek. Še posebej pa me veseli, da smo skozi leta uspeli zgraditi trdne odnose in zaupanje z umetniki, ki sodijo v sam svetovni vrh – na festival ne pridejo le enkrat, temveč se k nam tudi radi vračajo, kar razumem kot pomembno potrditev kakovosti našega dela.
Festival so že zaznamovala številna izjemna imena, med njimi La Fura dels Baus, Dunajski filharmoniki, Kraljevi orkester Concertgebouw, Orkester West-Eastern Divan, Daniel Barenboim, Filharmonični orkester milanske Scale, Gewandhaus orkester Leipzig, Zubin Mehta, Ennio Morricone, Valerij Gergijev, Riccardo Muti, Charles Dutoit, Mstislav Rostropovič, lord Yehudi Menuhin, Vadim Repin, pa tudi Martha Argerich, Lang Lang, Jean-Yves Thibaudet, José Carreras, Jonas Kaufmann, Paata Burchuladze, Sondra Radvanovsky, Diana Damrau in še bi lahko nadaljeval.
Ali se vam zdi, da velika mednarodna imena vplivajo tudi na večjo prepoznavnost Ljubljane kot kulturne destinacije?
Zagotovo. Gostovanje mednarodnih umetnikov pomembno prispeva k prepoznavnosti Ljubljane kot kulturne destinacije. Njihovi nastopi pritegnejo pozornost tako tujega občinstva kot tujih medijev, kar mesto umešča na zemljevid pomembnih evropskih kulturnih središč. Del vizije Festivala Ljubljana je soustvarjati kulturni turizem, ki pozitivno vpliva na mesto in krepi njegov ugled izven slovenskih meja, posledično pa tudi same države.
Pred časom ste postali častni član Evropskega združenja festivalov. Kaj vam osebno pomeni to priznanje in kako ga razumete v kontekstu svojega dolgoletnega dela pri vodenju Festival Ljubljana?
Evropsko združenje festivalov je pomembna mednarodna organizacija, ki povezuje festivale z vsega sveta, ne zgolj iz Evrope ter spodbuja sodelovanje in izmenjavo med njimi. Danes deluje kot pomemben partner Evropske unije, zato ima ključno vlogo pri umeščanju posameznega festivala v širši mednarodni kulturni prostor. S svojim delovanjem prispeva k večji prepoznavnosti, povezovanju in razvoju festivalov, hkrati pa omogoča dostop do širših mrež, znanj in priložnosti, ki so izjemnega pomena za dolgoročen razvoj.
Član Evropskega združenja festivalov sem že zelo dolgo časa, pridružil sem se leta 1995, od leta 1997 do leta 2005 sem bil podpredsednik združenja, nato pa do leta 2017 predsednik. Naziv častnega člana sem prejel ob zaključku svoje funkcije in ga razumem kot veliko čast ter potrditev ne le svojega dolgoletnega dela kot tudi dela vseh sodelavcev, s katerimi smo sodelovali več kot 20 let.
Festival gosti vrhunske umetnike z vsega sveta. Kako ob tem ohranjate prostor za slovensko umetnost in kulturno identiteto?
Kot omenjeno zgoraj, je povezovanje slovenskih umetnikov s tujimi eno od glavnih ciljev pri snovanju posameznega programa. Orkester Slovenske filharmonije, ki je naš rezidenčni orkester, na naših prireditvah nastopa z umetniki, kot so Charles Dutoit, Vasilij Petrenko, Martha Argerich, Simon Trpčeski, Maksim Vengerov, Ana Netrebko, Jusif Ejvazov, Sondra Radvanovsky in Državno operno in baletno gledališče Astana Opera. Redno sodelujemo tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je lani vodil Andrea Morricone, sin Ennia Morriconeja, sestav je spremljal Plácida Dominga, Juana Diega Floreza, Jonasa Kaufmanna, Elīno Garančo, uprizoritve La Fure dels Baus in zasedbe Laibach in še bi lahko našteval.
Prav tako vsako leto program sestavljajo produkcije slovenskih kulturnih ustanov, kot je na primer Opera Balet SNG Maribor – letos bomo otvorili festival z njihovo uprizoritvijo opere Turandot, gostovali pa bodo tudi z muzikalom Evita. Obetajo se nam še drugi nastopi izjemnih slovenskih glasbenikov – med njimi so Oto Pestner, Neisha, Miha Kralj, Vlado Kreslin in Lana Trotovšek, če jih izpostavim samo nekaj.
Kako po vašem mnenju festival vpliva na kulturno identiteto Ljubljane kot evropske prestolnice kulture in umetnosti?
Festival Ljubljana pomembno sooblikuje kulturno identiteto mesta, saj s kakovostnim in mednarodno relevantnim programom utrjuje njegov ugled kot center vrhunske umetnosti. Festival Ljubljana skozi celo leto prispeva k živahnemu kulturnemu utripu mesta ter hkrati spodbuja dostopnost kulture širšemu občinstvu. Pomemben je tudi njegov dolgoročni vpliv – z mednarodno vpetostjo Festival soustvarja podobo Ljubljane kot evropske kulturne prestolnice ter jo umešča ob bok drugim pomembnim mestom umetnosti.
Festival Ljubljana je danes zelo mednarodno prepoznaven. Kako vi osebno razumete njegovo vlogo med evropskimi festivali in kaj ga po vašem mnenju najbolj razlikuje od drugih?
Festival Ljubljana se s svojo dolgoletno tradicijo in kakovostnim programom uvršča ob bok številnim uglednim evropskim festivalom, hkrati pa ohranja svojo specifično identiteto. Kar ga najbolj razlikuje od drugih festivalov, je edinstvena kombinacija vrhunskih umetniških vsebin in izjemnega ambienta mesta Ljubljane. Prizorišča, kot so Križanke, Kongresni trg, Slovenska filharmonija ali Cankarjev dom ustvarjajo posebno vzdušje, ki ga ni mogoče enostavno poustvariti drugje. Hkrati naši festivali uspešno združujejo različne umetniške zvrsti – od klasične glasbe, opere in baleta do sodobnih projektov – ter s tem nagovarjajo zelo široko in raznoliko občinstvo skozi celo leto.
Program Mladi virtuozi daje priložnost mladim talentom. Kako pomembno se vam zdi, da festival poleg velikih imen sistematično gradi tudi naslednjo generacijo umetnikov?
Eden od glavnih ciljev Festivala Ljubljana je tudi aktivno vlaganje v razvoj novih talentov. Mladi virtuozi, ki letos potekajo že 33. leto zapored, so kot neke vrste most med izobraževanjem in profesionalnim umetniškim svetom, kjer mladi dobijo dragocene izkušnje, stik z občinstvom ter priložnost, da se predstavijo v uglednem mednarodnem kontekstu. S tem festival soustvarja prihodnost umetnosti in omogoča, da se razvije nova generacija glasbenikov. Na Mladih virtuozih so nastopali številni danes uspešni slovenski glasbeniki, kot so Simon Krečič, Monika Bohinec, Elvira Hasanagić, Iztok Hrastnik, Mak Grgić, Luka Šulić (član 2Cellos), Andrej Žust, Petra Kovačič in še bi lahko našteval.
Hkrati cikel prinaša svežino, energijo in nove interpretacije, kar bogati celotno festivalsko izkušnjo.
Kaj pa je največji izziv v ozadju organizacije tako velikega mednarodnega festivala?
Najprej je tu programski izziv – zagotoviti vrhunska umetniška imena ter oblikovati uravnotežen in zanimiv program. To zahteva dobro mednarodno povezanost, dolgoročno načrtovanje in precejšnjo mero prilagodljivosti. Drugi velik izziv je logistika: usklajevanje terminov, prizorišč, tehnične opreme, akustike, transporta umetnikov in ekip. Ne nazadnje je tu še komunikacija – tako z umetniki kot z občinstvom, med sodelavci in s partnerji. Največji izziv je v bistvu povezati vse te različne elemente v usklajeno celoto, ki obiskovalcem zagotovi najboljšo izkušnjo, čeprav je v ozadju ogromno dela in odgovornosti.
Kot glasbenik in direktor ste festivalu posvetili velik del kariere. Kaj vas po vseh teh letih še vedno najbolj motivira pri tem delu?
Motivirajo me zadovoljni obrazi obiskovalcev, ki jih vidim po koncu prireditev, saj to delamo za ljudi. To je tisti neposreden odziv, ki potrjuje smisel našega dela in ves vložen trud. Poleg tega me navdihuje dejstvo, da ustvarjamo prostor srečevanja vrhunskih umetnikov in občinstva ter soustvarjamo kulturno življenje mesta.
Organizatorji festivalov se dandanes sprašujejo, kako približati klasično glasbo mlajši generaciji. Kako se s tem izzivom sooča Festival Ljubljana?
Pridobivanje mlajših generacij je eden ključnih izzivov in mislim, da je pri tem pomembno, da razumemo njihov način razmišljanja ter medije, ki jih uporabljajo. Festival Ljubljana je zelo aktiven na družbenih omrežjih, kjer skušamo klasično umetnost predstaviti na sodoben, dinamičen in privlačen način. Hkrati mlade nagovarjamo skozi sam program – z izborom vsebin in umetnikov, ki so jim lahko bližje, ter z ustvarjanjem izkušenj, ki niso zgolj »tradicionalne«. Pri nas opažamo, da je med občinstvom veliko mladih, kar potrjuje, da zanimanje obstaja – treba ga je le znati prebuditi in negovati.
Če bi morali izbrati en koncert ali umetnika iz zgodovine festivala, ki vas je najbolj ganil, kateri bi to bil in zakaj?
Ko sem bil mlad, sem doma s starši poslušal ploščo violinista Yehudija Menuhina, ki me je popolnoma navdušil in navdihnil, da svojo kariero posvetim glasbi. Ko sem postal umetniški vodja Festivala Ljubljana, sem ga povabil v Ljubljano, kjer je na našem festivalu nastopil dvakrat, in sicer leta 1993 in 1998. Ta trenutek je imel zame poseben, skoraj simboličen pomen – od otroka, ki je občudoval njegove posnetke, do tega, da sem ga lahko osebno gostil na odru festivala.
