FOTO: Bine Zarabec
Ko je Urban Lutman pred desetimi leti skupaj s prijateljem Matijo Koritnikom stopil na oder oddaje Slovenija ima talent, si verjetno ni predstavljal, da bo desetletje pozneje s skupino Batista Cadillac pripravljal koncert v Križankah in izdajal drugi studijski album. Frontman ostaja zvest prepričanju, da mora glasba nastajati iskreno in brez prilagajanja trendom. Pred jubilejnim koncertom je spregovoril o ustvarjanju nove plošče, odnosih v bendu, vplivu umetne inteligence na glasbo, spominih na Talente in o tem, zakaj je najpomembneje ustvarjati glasbo, v katero verjameš.
V več intervjujih si poudaril, da mora glasba priti iz glasbenika. Kako prepoznaš trenutek, ko komad zveni iskreno? Kdaj pa veš, da ste o njem že začeli preveč razmišljati?
Vedno je težko najti ravnovesje med ustvarjanjem in pretiranim analiziranjem. Tako pri prejšnjem kot pri novem albumu je prišel trenutek, ko naju je producent z Matijo moral nekoliko ustaviti. Ko pesem nekajkrat prespiš, jo znova poslušaš in začutiš, da je to to, je najbolje zaključiti. Če bi želeli vse nenehno popravljati, bi lahko eno pesem ustvarjali tudi tri leta.
Ob tem se precej hitro pokaže, ali je skladba dovolj dobra za objavo. Med nastajanjem novega albuma sta dve pesmi zelo hitro odpadli, ena nekoliko pozneje. Držimo se načela, da moramo za vsakim komadom stati stoodstotno. Nikoli ga ne bomo uvrstili na album samo zato, da zapolnimo prostor.
Kaj pa ta občutek, kako veš, kaj je za na album in kaj ne? To je verjetno občutek, ki ga pridobiš z leti, kajne?
Definitivno. Ko danes poslušam pesmi, ki sva jih z Matijo napisala v srednji šoli, me je kar malo sram. (smeh)
Veliko pomeni tudi to, da danes sodelujemo s producenti, ki imajo ogromno znanja in si za glasbo vzamejo čas. To zelo vpliva na končni rezultat. Seveda pa sva tudi sama kot glasbenika precej dozorela.
Verjetno je ta občutek predvsem del odraščanja kot umetnika …
Ja, predvsem zorenja kot glasbenika.
Kaj se je pri tebi oziroma pri vama z Matijo najbolj spremenilo od začetkov do danes?
Mislim, da so besedila danes na precej višji ravni kot na začetku. Tudi delo v studiu je veliko lažje, ker imava za sabo že veliko snemanj in bolje razumeva celoten proces – od izbire instrumentov do snemanja spremljevalnih vokalov in ustvarjanja barve posamezne pesmi.
Vsaka skladba ima svojo atmosfero in svoj značaj. Tudi način petja prilagodiš temu, kar želiš doseči. Vse to pride z izkušnjami in je del glasbenega zorenja.
Kakšen je tvoj ustvarjalni proces? Se usedeš z namenom, da boš napisal pesem, ali se pesem preprosto zgodi?
Včasih se pesem zgodi sama od sebe, vendar je to precej redko. Večinoma se moraš usesti in ustvarjanju nameniti čas.
Večino novega albuma sva napisala skupaj z Juretom Lesarjem, kar pomeni veliko večerov za isto mizo. Nekatere pesmi nastanejo zelo hitro – recimo Georgia (K tebi domov) je bila napisana skoraj v trenutku. Druge potrebujejo precej več časa. Pesem Nehal sem iskat, ki bo naš naslednji singel, je nastajala bistveno dlje. Odvisno od skladbe, a praviloma pomaga, če se zavestno lotiš dela.
Od kod črpaš ideje za besedila? So zelo osebna ali se temu skušaš izogniti?
Odvisno. Navdih črpam iz druženj, lastnih izkušenj in dogodkov, ki sem jih doživel. Včasih opisujem situacije iz svojega zornega kota, drugič zgodbo nekoga drugega. Težko pa je biti povsem neoseben. Ko pišeš iskreno, ljudje to začutijo in se z besedili lažje poistovetijo. Nočem pisati pravljic, ampak nekaj, kar ima resnično težo.
Je kakšna vrstica iz vaše diskografije, ki ti je še posebej pri srcu?
Naj izpostavim del nove pesmi Nehal sem iskat:
“Skoraj nehal sem verjet, da obstaja občutek, da sem živ. In ko me svet preganja, lahko sem tu, v mojih sanjah. Tu še verjamem, tudi če se jutri izgubim.”
17. septembra, na tvoj rojstni dan, boste v Križankah praznovali deset let skupine Batista Cadillac. Kako se je po tvojem mnenju glasba v tem času spremenila? Je umetna inteligenca prinesla nov prelom?
Največja sprememba je zagotovo v produkciji. Danes imajo že mladi bendi dostop do opreme in znanja, zato je raven produkcije bistveno višja kot pred desetimi leti.
Pri umetni inteligenci pa sem nekoliko zadržan. Za zdaj se mi zdi, da jo še vedno lahko prepoznaš, vendar se njenega razvoja vseeno malo bojim. Mi smo nov album ustvarjali leto in pol. Vanj smo vložili ogromno časa, razmišljanja in dela, nekdo pa lahko danes nekaj podobnega ustvari v nekaj sekundah. To se mi zdi precej strašljivo.
Zato umetne inteligence pri nastajanju albuma nismo uporabili v nobeni fazi. Če bi jo, ne bi imel občutka, da za izdelkom zares stojim. Zame je največje zadovoljstvo prav to, da veš, da si nekaj ustvaril sam.
Kaj je težje – uspeti na glasbeni sceni ali deset let obdržati bend?
Brez dvoma obdržati bend. Z Matijo sva v teh letih zamenjala več zasedb. Začela sva s fanti iz skupine PJs, pred kratkim pa smo se razšli tudi s kitaristom Primožem Hudoklinom in bobnarjem Enosom Kuglerjem. Zdaj imamo novo ekipo in upam, da bo ostala skupaj čim dlje.
Bend je kot družina. Odnosi so zahtevni, zato ni preprosto, da več ljudi tako dolgo ustvarja skupaj.
Tudi uspeti v Sloveniji ni lahko. Trg je majhen, naša glasba pa ni povsem mainstream. Nikoli ne boš milijonar, ampak meni je dovolj, da lahko od glasbe živim in preživljam družino. To mi pomeni največ.
Kaj bi po desetih letih svetoval mlademu glasbeniku?
Naj ustvarja to, v kar verjame. Ko začneš razmišljati predvsem o tem, kako bi ugajal drugim, si naredil prvo napako.
To pravzaprav ni moj nasvet, ampak nasvet Vlada Kreslina, ki ga je nekoč dal meni. Mislim, da je najboljši dokaz, da deluje. Še danes piše pesmi, ki imajo težo in ostanejo. Tudi sam si želim, da bi lahko čez toliko let ustvarjal na tak način.
Če stojiš za svojo glasbo stoodstotno, bo prej ali slej našla tudi svoje poslušalce.
Omenil si odnose v bendu in menjave članov. Kako pa z Matijo po vseh teh letih ohranjata tako trdno sodelovanje?
Z Matijo se poznava praktično od rojstva in sva še danes nerazdružljiva. Glasba je velik del najinega odnosa, predvsem pa naju povezuje ista strast do ustvarjanja.
Najpomembneje je, da sva drug do drugega vedno iskrena. Če se s čim ne strinjava ali kdo naredi napako, si to poveva. Mislim, da prav zaradi tega najin odnos tako dobro deluje.
Leta 2022 ste izdali prvi album, zdaj pa prihaja drugi. Kaj lahko poslušalci pričakujejo?
Album bomo izdali nekoliko drugače. Odločili smo se za tako imenovani »waterfall« način izdaje, ki je v tujini vse pogostejši. Najprej bomo na pretočnih platformah objavili prvi sklop pesmi, nato pa bomo vse do koncerta v Križankah vsak mesec izdali še nekaj novih skladb.
Na ta način bodo poslušalci album odkrivali postopoma.
Pred desetimi leti sta se z Matijo Sloveniji predstavila v oddaji Slovenija ima talent. Kaj takšna izkušnja pomeni mlademu glasbeniku? Je bolj pritisk ali priložnost?
Pravzaprav oboje. Meni je bilo lažje, ker sva bila tam skupaj z Matijo.
Talenti imajo dobre in slabe strani. Slaba je ta, da sam ne verjamem, da je glasbo mogoče tekmovalno ocenjevati. Poleg tega nastopaš na televiziji, kar pomeni veliko izpostavljenost in tudi veliko negativnih komentarjev na družbenih omrežjih.
Po drugi strani pa ti takšna oddaja prinese ogromno prepoznavnosti. Tudi produkcija ti včasih predlaga, katere pesmi bi bilo dobro izvajati. Midva sva se odločila, da bova vedno sledila temu, v kar sama verjameva. Raje vidim, da neuspeh doživim s pesmijo, ki sem jo izbral sam, kot pa z nečim, kar je nekdo drug izbral namesto mene.
Kako je gledati te stare posnetke sebe?
Mah, ni mi najbolj prijetno. (smeh)
Kako pa se načeloma spominjaš teh začetkov skupine Batista Cadillac?
To je bila res odlična izkušnja. Pravzaprav mislim, da se je takrat vse skupaj zares začelo. Po oddaji Slovenija ima talent me je poklical Igor Ivanič iz SonicTriba in skupaj smo posneli uvodno špico za Planet TV. Ljudje so naju po oddaji prepoznali in takrat so se začele odpirati nove priložnosti. Kmalu zatem smo začeli ustvarjati prvi album.
Česa sta se morala z Matijo naučiti kot glasbenika, kar pravzaprav nima neposredne povezave z ustvarjanjem glasbe?
Predvsem nastopanja pred kamero. Na začetku nama je bilo zelo neprijetno. Pred kamero si zmeden in to se hitro opazi. Sčasoma pa se navadiš in ugotoviš, da je tudi to del tega poklica. Danes nama je precej lažje, takrat pa je bila to ena največjih prilagoditev.
Sta z Matijo tisti tip glasbenikov, ki sta v tem poslu predvsem zaradi glasbe in ne toliko zaradi pozornosti?
Mislim, da bi odlično funkcionirala v sedemdesetih. (smeh)
Nama je vedno na prvem mestu glasba. Želiva si, da bi bila v ospredju pesem, ne pa to, kako izgledaš ali koliko vsebin objaviš na družbenih omrežjih. Zavedava se, da danes brez tega skoraj ne gre, zato se temu prilagajava. Pomembno pa se mi zdi, da glasba ostane v središču vsega, kar počneva.
Kako pa gledaš na trend, da pesmi postanejo hiti zaradi TikToka? Pri nas je bil tak primer recimo Jakov Jozinović …
Mislim, da je to super. Če komu uspe na tak način, mu to iskreno privoščim. Vesel sem tudi za Jakova. Iskreno povedano ga prej nisem spremljal in sploh nisem vedel, da je večinoma izvajal priredbe. Lepo je videti, da lahko danes nekdo do poslušalcev pride tudi po tej poti.
Vi ste imeli Planet TV, danes imajo mladi TikTok …
Vsak čas prinese svojo platformo. Včasih so bile to televizijske oddaje, danes so to družbena omrežja. Če ti uspe priti do ljudi prek katere koli od teh poti, je to lahko velika prednost. Verjetno se stvari zgodijo hitreje, kot bi se sicer.
Samo še za konec. 17. septembra, na tvoj rojstni dan, vas čaka koncert v Križankah. Kaj lahko obiskovalci pričakujejo, poleg novega albuma?
Mislim, da predvsem res dober koncert. Za vsak del produkcije smo poiskali ljudi, ki so vrhunski na svojem področju – od luči in scenografije do produkcije. Želimo pripraviti večer, ki ne bo ponudil le dobre glasbe, ampak tudi celovito koncertno izkušnjo.
Kaj pa tebi osebno pomeni, da boste nastopili prav v Križankah, enem najbolj prepoznavnih koncertnih prizorišč pri nas?
Tega se res zelo veselim. To je bila želja celotnega benda. Morda bi bil glede na razprodane koncerte v Cvetličarni in Kinu Šiška naslednji logičen korak Media Center, vendar smo se odločili za Križanke predvsem zaradi njihove akustike. To je izjemen prostor za glasbo in prav zato smo se odločili, da deset let skupine proslavimo tam.
Komaj čakamo, da stopimo na ta oder.
