V zadnjih letih je trg preprodaje vstopnic eksplodiral, skupaj z njim pa tudi število prevar. Če je bila nekoč največja skrb, ali bomo dobili dobro mesto na koncertu, je danes vprašanje pogosto precej bolj osnovno: ali je vstopnica sploh prava?
Pred leti so kupci po Evropi, vključno s Slovenci, imeli težave predvsem z vstopnicami, ki so jih kupili na spletni strani Viagogo. Danes pa se težava v Sloveniji pojavlja, ker kupci prek družbenih omrežij kupujejo vstopnice prek fizičnih oseb. Vstopnice so ali večkrat prodane, zato ni nujno zagotovljen vstop v dvorano (ena QR ali ena črtna koda pomeni eno skeniranje in en vstop, vsi naslednji vstopa nimajo zagotovljenega), ali pa so nekakšen hibrid različnih ponudnikov vstopnic. Slednjega je zadnjih nekaj tednov vedno več.
Večina težav pri preprodaji vstopnic na tleh Evrope se je pred leti pojavila zaradi platforme Viagogo. Zaradi slednjega se v Evropi že leta vrstijo opozorila potrošniških organizacij, glasbene industrije in regulatorjev. Gre za eno največjih svetovnih platform za preprodajo vstopnic, ustanovljeno v Švici, ki deluje kot posrednik med kupci in preprodajalci vstopnic. Prav zaradi sedeža podjetja zunaj Evropske unije je ukrepanje proti platformi pogosto precej bolj zapleteno, saj evropski regulatorji nimajo enakih pristojnosti kot pri podjetjih s sedežem v državah članicah EU. Problem nastane, ker številni uporabniki platformo zamenjajo za uradnega prodajalca vstopnic, čeprav gre v resnici za sekundarni trg preprodaje.
Ena največjih kritik uporabnikov je način prikazovanja cen. Kupec pogosto najprej vidi relativno sprejemljivo ceno vstopnice, šele tik pred zaključkom nakupa pa se znesek občutno poveča zaradi različnih dodatnih stroškov, kot so administrativni stroški, stroški obdelave, servisne pristojbine ali dostava. Pri najbolj iskanih koncertih lahko končna cena vstopnice tako naraste tudi za več sto evrov. Kakor piše britanski časnik The Guardian, so britanski potrošniški aktivisti platformo lani ponovno obtožili, da ne preprečuje nezakonite preprodaje vstopnic in da uporabnikom še vedno ne zagotavlja dovolj transparentnih informacij o izvoru vstopnic ter dejanskih prodajalcih.
Kakor še poroča Guardian, so se pojavili tudi primeri tako imenovane 'spekulativne prodaje', ko preprodajalci prodajajo vstopnice, ki jih sploh še nimajo, v upanju, da jih bodo kasneje uspeli pridobiti. Če jim to ne uspe, kupec ostane brez vstopnice, vračilo denarja pa je pogosto dolgotrajno ali zapleteno. Med bolj bizarnimi primeri, o katerih je poročal Guardian, je bil tudi primer obiskovalca koncerta, ki je skupaj z vstopnico prejel kopijo tujega potnega lista, saj je bila vstopnica personalizirana na originalnega kupca. Kritiki opozarjajo, da takšne prakse brišejo mejo med sivo ekonomijo in potencialno nezakonitim poslovanjem.
Mednarodno se že dolgo opozarja na sporne prakse sekundarnih platform, kot je Viagogo, kjer uporabniki pogosto kupujejo vstopnice po močno napihnjenih cenah, včasih pa celo neveljavne ali podvojene. Primeri koncertov, kot so turneja Eda Sheerana, so pokazali, da lahko oboževalci kljub veljavni plačilni transakciji ostanejo pred zaprtimi vrati prizorišča.
Težava ni le v visokih cenah, temveč tudi v netransparentnosti: kupec pogosto ne ve, kdo dejansko prodaja vstopnico, ali je bila ta že uporabljena ali pa sploh nikoli ni obstajala.
Čeprav se zdi, da so takšne zgodbe rezervirane za večje trge, realnost kaže drugače. Tudi pri nas se pojavlja vedno več ponarejenih vstopnic.
Na družbenih omrežjih, predvsem v Facebook skupinah za preprodajo vstopnic, uporabniki vse pogosteje opozarjajo na prevare. Scenarij je skoraj vedno enak: kupec nakaže denar posamezniku, ki prodaja vstopnico, nato pa po elektronski pošti prejme dokument, ki je videti kot vstopnica, v resnici pa gre za ponaredek.
Čeprav slovenska zakonodaja, kot sta Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) in Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP), ščiti kupce pred zavajajočimi praksami, se težava pojavi pri nakupih od fizičnih oseb. Pri teh transakcijah, ki se najpogosteje dogajajo prek družbenih omrežij, kupec pogosto nima enake pravne zaščite kot pri nakupu pri uradnem prodajalcu. Na to opozarja tudi Evropski potrošniški center Slovenija, kjer poudarjajo, da je neposredno nakazovanje denarja neznanim prodajalcem eno največjih tveganj spletnih prevar.
Še posebej zaskrbljujoče je, da so ti ponaredki vse bolj sofisticirani. Gre za 'hibride' različnih sistemov, ki zadnje čase združujejo elemente različnih ponudnikov prodaje vstopnic za dogodke, zato jih je na prvi pogled težko ločiti od pravih.
Izvršna direktorica Nicole Radermacher pravi, da se s ponaredki več let skoraj niso srečevali, v zadnjem obdobju pa so se težave znova pojavile. Po njenih besedah gre za "zelo lahko zaslužen denar", saj imajo vstopnice visoko vrednost, preprodajalci pa izkoriščajo veliko povpraševanje po koncertih in razprodanih dogodkih.
Dodaja, da se na Eventimovo info službo v zadnjem času obrača vedno več ljudi, ki želijo preveriti veljavnost vstopnic. Kupci pogosto pošiljajo QR oziroma črtne kode, da bi preverili, ali gre za pravo vstopnico. Kot opaža tudi sama, je na družbenih omrežjih vse več skupin za preprodajo vstopnic, kjer se pojavljajo tudi prevare.
“Te preprodaje prihajajo v valovih. Nekaj časa je tega veliko, potem se malo poleže, čez čas pa se ponovno pojavi,” pojasnjuje.
Po njenih besedah so danes najpogostejši predvsem amatersko izdelani ponaredki oziroma tako imenovane hibridne vstopnice, ki združujejo elemente različnih posrednikov pri prodaji vstopnic. Grafike niso povsem ustrezne, fotografije so raztegnjene, vstopnice pa že na prvi pogled delujejo nekoliko nenavadno. “To je posledica digitalizacije, PDF vstopnic ter vseh novih tehnoloških orodij in umetne inteligence. Zaradi tega je danes precej lažje narediti ponaredek, ki je kupcu na prvi pogled videti kot prava vstopnica,” opozarja Radermacherjeva.
Pomembno je tudi ozaveščanje kupcev. Kot pravi Nicole, zaposleni na Eventimu ponaredke hitro prepoznajo, ker delajo v industriji, povprečen obiskovalec koncerta pa tega pogosto ne opazi. “Nekdo, ki gre na koncert enkrat na leto, tega težko prepozna. Ljudje, ki redno obiskujejo dogodke, pa običajno hitreje opazijo, da vstopnica ni videti kot original,” pravi.
Dodaja še, da z večjih dogodkov skoraj vedno prejmejo vsaj kakšno prijavo o ponarejenih vstopnicah, v zadnjih dveh mesecih pa opažajo občuten porast primerov.
Pri Eventimu Slovenija zato pripravljamo tudi platformo, uradni sistem za varno preprodajo vstopnic, ki v drugih državah že obstaja.
Kot pojasnjuje Radermacherjeva, bo sistem deloval tako, da bo imetnik vstopnice prek platforme oddal svojo vstopnico, sistem pa bo preveril njeno veljavnost in ustvaril novo črtno kodo za naslednjega kupca. "Če nekdo zaradi bolezni, službene poti ali drugih obveznosti ne more na dogodek, bo lahko vstopnico legalno preprodal drugemu obiskovalcu. Sistem bo prepoznal originalno vstopnico in ustvaril novo, veljavno črtno kodo," pojasnjuje.
Če kupujete vstopnice, upoštevajte nekaj osnovnih pravil: kupujte izključno na uradnih prodajnih mestih, bodite previdni pri 'preveč dobrih' ponudbah, ne zaupajte slepo zasebnim prodajalcem oziroma preverite profil človeka, ki vam vstopnico prodaja.
V večini primerov prodajalci najprej zahtevajo denar, nato šele pošljejo vstopnico. Če se vseeno odločite za nakup prek fizične osebe, po prejetju vstopnice preverite, kakšna je. Preverite logotip (ali, če jih je celo več na eni vstopnici), preverite ločljivost vstopnice, saj je morda slabša, kot bi morala biti, in bodite pozorni na karkoli nenavadnega, kar bi lahko nakazovalo na ponaredek.
Zlato pravilo pri nakupu vstopnic je vsekakor: kupujte vstopnice na uradnih prodajnih mestih, kot je uradna spletna stran Eventim ali uradna prodajna mesta po Sloveniji, in ne zaupajte preprodajalcem, če ne želite ostati zunaj prizorišča izbranega dogodka. Težko boste vedeli, kdo je na drugi strani, s kom komunicirate in kakšni so njihovi nameni.
