FOTO: arhiv Tine Gorenjak
Predstava Ženske brez filtra je v zadnjih dveh sezonah pritegnila številne gledalce in odprla teme, o katerih pogosto razmišljamo, a jih redkeje izrečemo na glas: od odnosov do spolnosti in staranja. Pred začetkom nove sezone in napovedano premiero nadaljevanja, Ženske brez filtra 2, smo se pogovarjali z igralko in soavtorico Tino Gorenjak, ki je skupaj s Tanjo Kocman soustvarila zgodbe, v katerih se lahko najde marsikdo. Kako je nastala predstava, zakaj humor odpira tudi bolj intimne teme in kaj prinaša nadaljevanje?
Scenarij za predstavo Ženske brez filtra sta napisali skupaj s Tanjo Kocman. Kako je do ideje sprva sploh prišlo?
Idejo je dal Ranko Babić, ki je tudi režiser in koproducent prestave. Poklical je naju s Tanjo in rekel, da si želi, da tudi ženske spregovorimo na odru 'brez filtra', iskreno, direktno, drzno, brez pomislekov. Resnica je namreč ta, da smo od moških stand up-erjev pripravljeni slišati veliko več predrznosti. Pri ženskah pa je občinstvo mnogo bolj kritično v smislu: 'To se pa res ne spodobi!' No, predstava Ženske brez filtra je to prav gotovo spremenila in z več kot 170 ponovitvami vse skupaj še kako potrdila.
In očitno vama je veliko tem še ostalo, ker sta napovedali nadaljevanje, Ženske brez filtra 2?
Oh, ja, materiala imamo že zdaj za vsaj 10 predstav. (smeh) Nadaljevanja sicer v štartu nismo planirali, ampak po takšnih odzivih, kot smo jih dobile v zadnjih dveh sezonah, je to edina logična odločitev. Tako da je že napovedana premiera v Cankarjevem domu v Ljubljani 5. oktobra, potem pa ponovno naokrog po celi Sloveniji.
Katere teme v predstavi Ženske brez filtra najbolj nasmejijo občinstvo oziroma imaš občutek, da se s to temo najbolj poistovetijo?
Vseh pet nas je zelo različnih in prav to je gotovo eden od čarov te predstave. Skoraj ni mogoče, da se gledalci ne bi našli v vsaj eni točki. Bistvo pa je gotovo tudi to, da so zgodbe življenjske, resnične. Sicer smo vse v vlogi: jaz, kot terapevtka za partnerske odnose, Lucija Vrankar kot 'tamlada', Nuška Drašček kot mama, Tanja Kocman kot 'gospodična ločenka' in Desa Muck kot babi. Torej, to niso naše osebne, resnične zgodbe, ampak so liki in zgodbe vseh žensk.
Se ti zdi, da so dandanes teme kot so odnosi, spolnost, staranje še vedno tabu, kot so bili nekoč?
Gotovo te teme niso več tako zelo veliki tabuji. Res pa je, da je odvisno, kako jih podaš občinstvu. Od nekdaj me fascinira humor, saj lahko skozi njega spregovoriš o še tako mejnih temah, ampak jih ljudje lažje sprejmejo. Smeh odpira srca ljudi in humor je lahko zelo terapevtski.
Koliko materiala izhaja iz osebnih izkušenj?
Zdi se mi, da pravzaprav vedno pišem iz osebnih izkušenj. Tudi če vsega nisem doživela jaz, podoživljam pripovedi in dogodivščine prijateljic, znank, staršev … Seveda je mojstrstvo pisanja komedije ali stand up-a v tem, da vse te življenjske situacije zaviješ v humor. In ta del je najbolj čaroben, ker gledalcem velikokrat prinese ne le smeh, pač pa tudi olajšanje. Saj veste, kako pravijo: čas celi vse rane. In to je res, velikokrat se nam s časom grozne stvari ne zdijo več tako grozne ali pa dojamemo, da so imele nek večji smisel. Humor pa je po mojem mnenju bližnjica do tega, da pereče, zoprne stvari začnemo videti v lahkotnejši luči.
Ste med ustvarjanjem kdaj pomislili: 'To pa je morda preveč iskreno za oder?'
Nisva pomislili, da je preveč iskreno, mogoče kdaj, da je preveč direktno. In sva zgodbo zavili malo drugače. Pri Ženskah brez filtra 2 bo soavtorica tudi Desa in se že zelo veselim ustvarjanja. Smo namreč čudovita ekipa in gotovo se to odraža tudi na odru: veselje, podpora ekipe vsaki od nas, navijaški in ekipni duh, pripadnost in seveda, ljubezen do humorja.
Kako usklajuješ vlogo avtorice in igralke?
Z veseljem! (smeh) Že pred leti sem začela razmišljati, da bi si želela več pisati in zdaj se mi je to uresničilo. Res sem srečna, da počnem tisto, kar me napolnjuje in kar očitno tudi kar dobro znam. (smeh)
Je predstava bolj namenjena ženskam ali tudi moškim?
Predstava je vsekakor namenjena obojim. Res pa je, da so na začetku prihajale bolj ženske. Potem se je očitno počasi razvedelo tudi med moško populacijo, da je predstava izvrstna, da jih ne napadamo in da v njej izvejo cel kup zanimivih stvari o ženskah. Tako da je bilo zdaj v drugi sezoni na večini predstav vsaj 30 odstotkov moških, ki so se krohotali od smeha.
Zakaj mislite, da se ljudje lažje smejijo temam, o katerih sicer težko govorijo?
Ljudje se najbolj nasmejijo temam, s katerimi se lahko poistovetijo. Pa naj bodo to teme o katerih govorijo vsak dan ali tiste, o katerih ne debatirajo. Razlika je samo v tem, da se pri bolj splošnih temah sproščeno krohotajo na glas, pri tistih bolj 'intimnih', pa jim samo zapoje srce ali se prav rahlo zakrivi nasmeh na ustnicah. Ampak bistvo dobrega humorja zame je, da nam da vedeti, da z nami ni nič narobe, smo samo ljudje s svojimi posebnostmi, slabimi in dobrimi lastnostmi, ki delamo najbolje kar zmoremo.
Kaj pomeni biti 'brez filtra' v današnji družbi?
Verjetno za vsakogar nekaj drugega. Vsekakor pa to pomeni brez olepševanja, brez lažnivih podob in pripovedi, iskreno, resnično, življenjsko. In eno od življenjskih spoznanj, ki je meni olajšalo bivanje na tem pisanem planetu je: da so vedno vzponi in padci. Da je življenje spremenljivo in da nič ne traja večno. Niti sreča, niti žalost. Predvsem pa ne življenje. Zato ga je res dobro živeti z ljubeznijo in ga čim večkrat obarvati s humorjem. Tako, da vabljeni na zadnje ponovitve predstave Ženske brez filtra, ki jo zaključujemo konec aprila in dobrodošli na predstavi Ženske brez filtra 2, v naslednji sezoni.
