FOTO: Urša Premik
Fotr dobi knjigo, otrok nalepke, mama mir. Na koncu fotr pobere vse zasluge. Tako je zasnovan družinski komplet Jaz sem najboljši fotr na svetu, v katerem je Lado Bizovičar zbral 28 misij za skupne dogodivščine. Slovenski prevod in priredbo je pripravil Niko Zagode.
Lado Bizovičar je napisal komični priročnik za fotre. Namenjen je fotru, ki ima svojega otroka neizmerno rad, v torek ob petih popoldne pa se utrujen vrne domov in nima niti ene ideje, kaj bi z njim počel.
Bizovičar se je problema lotil praktično: pripravil je 28 preprostih odgovorov na vprašanje »Oči, kaj bova danes počela?« Da fotru nikoli več ne bo treba odgovoriti: “Bova drugič.” Ali: “Poglejva nekaj na YouTubu.”
Pod humorjem je konkreten načrt: vsaka misija ponudi jasna navodila oziroma scenarij, seznam potrebščin in oznake, ki pomagajo izbrati podvig glede na otrokovo starost, čas in okoliščine. Fotr lahko tako preskoči mukotrpno iskanje popolne ideje in z dovolj dobro idejo začne takoj. Otrok bo tako ali tako spremenil pravila.
Komični priročnik je del premišljeno sestavljenega kompleta za ustvarjanje skupnih spominov. Knjiga prinese 28 misij, komplet 28 nalepk poskrbi za priznanja ob dokončanju misij, Fotrovski megaplakat skupnih dosežkov pa za vidne dokaze, da sta fotr in otrok nekaj res izpeljala.
Ko opravita misijo, ju plakat na skupni dosežek stalno opominja – s hladilnika ali s stene ob otrokovi postelji. Dodana sta še Božičkovo pismo in kuverta s Severnega pola, za praznični del družinske diplomacije.
Uporaba ima štiri korake: izberi, iztrgaj, izpelji, nalepi. Stran z navodili gre lahko na teren, nalepka po podvigu na plakat. Knjiga tako izgublja strani, fotr pa pridobiva ugled.
Za širjenje dobrega glasu so v knjigi tudi QR-kode, ki vodijo do pripravljenih poročil o opravljenih misijah in olajšajo deljenje z družinskimi člani in prijatelji. Da lahko tudi babica izve, kako uspešno je njen zet ali sin vodil odpravo v dnevni sobi.
Zbiranje dosežkov je nekaj v slogu zbiranja trofej na Duolingu, le da so tukaj trofeje nalepke, opomnik pa otrok: »Tati, kdaj bo naslednja?« Plakat obema kaže, kaj sta že doživela, in daje iztočnice za obujanje zgodb. Otroku v veselje, fotru pa v neizmeren ponos.
Ideje so zrasle iz iger z Ladovima hčerkama in spominov na dogodivščine z njegovimi starši. Namen kompleta je pomagati pri tistem vsakdanjem preskoku od ‘morala bi nekaj skupaj’ do ‘a se spomniš, ko sva …’.
Brat, fotr!
Sčasoma bo malček imel svoje najljubše knjige. Natančneje: imel bo eno … in isto … knjigo. VSAK. FÁKIN. VEČER. Dobrodošel v svet ponavljajočega se branja ene in iste pravljice že 157-ič zapored.
Imej svoj mini izbor knjig, ki jih ne sovražiš. Diskretno jih rotiraj, sicer boš nehote doktoriral iz Pikija Jakoba ... pa brez zamere, gospod Kovič.
Za slovenski prevod in priredbo je poskrbel komik Niko Zagode. Knjige ni samo prevedel, ampak jo je prestavil v domači svet: dodal ji je slovenski pogovorni jezik, domače reference in humor. “Niko Zagode je ujel mentalno stanje slehernega slovenskega fotra: človeka, ki ima otroka neskončno rad, hkrati pa se pretvarja, da približno ve, kaj dela,” pravi Bizovičar.
Piratski zaklad je lahko skromen. Utrdba se lahko podre. Palačinka lahko potrebuje pojasnilo. Pomembno je, da je bil fotr zraven.
Fotrovske ambicije se selijo tudi na oder, kjer se Bizovičarju pridružujejo Matjaž Javšnik, Miha Brajnik, Niko Zagode in Sašo Stare. O naslovu najboljšega fotra bo očitno še razprava.
