Till Lindemann je nemški pevec, tekstopisec, pesnik in igralec, rojen 4. januarja 1963 v Leipzigu. Odraščal je v Wendisch-Rambowu blizu Schwerina. Njegov oče je bil otroški pesnik Werner Lindemann, mati pa novinarka Brigitte Lindemann. V mladosti je bil uspešen plavalec in je leta 1978 na mladinskem evropskem prvenstvu v Firencah dosegel sedmo mesto na 400 metrov prosto. Bil je predviden za udeležbo na olimpijskih igrah leta 1980, vendar je bil izključen zaradi disciplinskih težav. Po poškodbi trebušne mišice je opustil športno kariero.
Njegova glasbena pot se je začela kot bobnar v punk skupini First Arsch, kjer je spoznal Richarda Kruspeja, bodočega kitarista Rammsteina. Leta 1994 sta skupaj s Christophom Schneiderjem ustanovila skupino Rammstein, kjer je Lindemann postal glavni vokalist in avtor besedil. Skupina je znana po močnih besedilih, ki pogosto obravnavajo teme, kot so ljubezen, smrt in družbene norme, ter po spektakularnih koncertih z obilico pirotehnike. Lindemann je pridobil certifikat za pirotehnika, da bi zagotovil varno uporabo ognjenih efektov na odru.
Poleg Rammsteina je Lindemann leta 2015 začel solo projekt Lindemann v sodelovanju s švedskim glasbenikom Petrom Tägtgrenom. Skupaj sta izdala albuma "Skills in Pills" (2015) in "F & M" (2019). Po koncu sodelovanja je Lindemann nadaljeval solo kariero in leta 2023 izdal album "Zunge", ki vključuje pesmi, kot so "Lecker", "Zunge" in "Sport Frei".
Lindemann je tudi pesnik in je izdal več pesniških zbirk, med drugim "Messer" (2002) in "In stillen Nächten" (2013). Njegova poezija pogosto odraža temne in introspektivne teme, podobne tistim v njegovih pesmih. Poleg tega se je pojavil v več filmih, vključno z "Pola X" (1999) in "Vinzent" (2004).
Leta 2023 se je Lindemann soočil z obtožbami o spolnem nadlegovanju, ki so jih sprožile več žensk. Po preiskavi je berlinski tožilec primer opustil zaradi pomanjkanja dokazov. Kljub temu so te obtožbe vplivale na njegovo kariero, saj so nekatere založbe prekinile sodelovanje z njim, album "Zunge" pa je bil izdan brez podpore večjih založb.
