Tereza Kesovija (rojena 3. oktobra 1938 v Dubrovniku, takrat Kraljevina Jugoslavija) je ena največjih in najdlje prisotnih glasbenih ikon nekdanje Jugoslavije. Znana je po svojem mogočnem, čustveno nabitem vokalu, interpretacijski strasti in izjemni sposobnosti povezovanja z občinstvom, ne glede na jezik ali glasbeni žanr.
Glasbeno pot je začela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, sprva kot akademsko izobražena flavtistka, a jo je kmalu popolnoma prevzela pevska kariera. Leta 1965 je osvojila prvo nagrado na festivalu v St. Vincentu v Italiji, kar ji je odprlo vrata mednarodne scene. Posebno močno se je uveljavila v Franciji, kjer je kot ena redkih jugoslovanskih pevcev podpisala pogodbo z založbo Barclay in sodelovala z legendarnimi ustvarjalci, kot so Serge Lama, Enrico Macias in Charles Aznavour.
V domačem prostoru je Tereza osvojila skoraj vse največje festivale – Split, Zagreb, Opatija – z uspešnicami, kot so Nono, moj dobri nono, Prijatelji stari, gdje ste, Moja posljednja i prva ljubavi in Stare ljubavi. Njena diskografija vključuje več kot 30 albumov v hrvaščini, francoščini, italijanščini in španščini, kar jo uvršča med redke regionalne umetnice z resnično mednarodnim repertoarjem.
Sodelovala je tudi na Evroviziji – leta 1966 je zastopala Monako s pesmijo Bien plus fort, kasneje pa še Jugoslavijo leta 1972 s skladbo Muzika i ti. Oba nastopa sta potrdila njen status umetnice, ki presega nacionalne meje.
V desetletjih kariere je prejela nešteto nagrad, med njimi francoski red Chevalier des Arts et des Lettres, hrvaško nagrado Porin za življenjsko delo in številna priznanja za humanitarno delovanje. Poleg glasbenega ustvarjanja je znana po svoji eleganci, perfekcionizmu in neomajni predanosti glasbi.
