Paolo Conte (rojen 6. januarja 1937 v Astiju, Italija) je legendarni italijanski kantavtor, pianist in pravnik, znan po svojem prepoznavnem hrapavem glasu ter sofisticirani mešanici jazza, šansona, swinga in tradicionalne italijanske glasbe. Njegova dela združujejo melodično eleganco, ironično distanco in poetično pripovednost, zaradi česar ga uvrščajo med največje evropske glasbene umetnike 20. in 21. stoletja.
Sprva se je uveljavil kot avtor za druge izvajalce – med njegovimi zgodnjimi uspehi je pesem Azzurro (1968), ki jo je proslavil Adriano Celentano in ki je postala ena najbolj znanih italijanskih skladb vseh časov. V 70-ih letih se je Conte usmeril v samostojno kariero; albumi Paolo Conte (1974), Un gelato al limon (1979) in Paris Milonga (1981) so ga predstavili širši javnosti. Preboj na mednarodni ravni pa je dosegel z albumom Via con me (1981), katere naslovna pesem (It’s Wonderful) je postala njegov zaščitni znak in globalna jazz-šansonska klasika.
Sledili so uspešni albumi, kot so Aguaplano (1987), Novecento (1992) in Reveries (2003), ki so utrdili njegov status mojstra atmosferskega pripovednega sloga. Contejev glasbeni izraz prepleta cabaret, tango, boogie-woogie, francoski šanson in ameriški swing, pogosto pa vključuje subtilno humoristično in filmsko estetiko. Njegove pesmi so našle prostor tudi v številnih filmih in oglaševalskih kampanjah, kar je še okrepilo njegovo mednarodno prepoznavnost.
V več kot petih desetletjih ustvarjanja je Paolo Conte izdal več kot 20 albumov in prejel prestižne nagrade, med njimi nagrado Tenco in priznanja za življenjsko delo. Še v devetdesetih in dveh tisočih je polnil dvorane po Evropi in ZDA, pri čemer so njegovi koncerti sloveli po intimnem vzdušju in mojstrskem glasbenem dialogu z občinstvom.
