Bečić – Bečo je ljubezen do glasbe podedoval po očetu, vendar se je v mladosti najprej posvetil športu. Pri osemnajstih letih je spoznal prve akorde na kitari, po zaključeni karieri v vaterpolu pri petintridesetih pa se je kot samouk strastno posvetil igranju kitare in prepevanju različnih skladb. Je avtor avtobiografskega studijskega albuma z naslovom Malo više ljubavi, ki je nastal kot plod večletnega druženja s prijatelji, ki jih je spoznal na svoji glasbeni poti in so mu bili navdih za ustvarjanje.
Zoran Kaličanin – Zozo je svojo glasbeno pot na kitari začel že v mladosti. Kasneje se je s primorskega konca preselil v Kranj, kjer je že tri desetletja zaposlen kot učitelj kitare v Glasbeni šoli Radovljica, kjer med drugim vodi kitarski ansambel. Sodeloval je v številnih glasbenih skupinah in sestavih, kjer so preigravali različne glasbene zvrsti, kot so klasika, ljudska glasba in jazz. Za popestritev se je izpopolnil tudi v igranju na ukulele in ustno harmoniko.
Bečo in Zozo sta se prvič srečala leta 2008 na nastopu, kjer je Bečo igral s svojo prvo skupino. Po naključju je bila ena od pesmi, ki so jih zaigrali, prav Đoletov Ringišpil, Zozo pa je kot gost s solo točko na kitari očaral z nežno balado Neko to od gore vidi sve. Iskrica je preskočila – na koncu večera sta poklepetala in se dogovorila, da se v prihodnosti ponovno srečata in skupaj pripravita Balaševićeve pesmi. To se je uresničilo lansko leto, ko sta si nadela ime Duo Đole in začela pridno vaditi z željo, da z izvajanjem Balaševićevih pesmi ohranita spomin na velikega pesnika in glasbenika.
Đorđe Balašević je v svoja besedila vpletel največje modrosti, nas raznežil z najlepšimi in najbolj žalostnimi ljubezenskimi zgodbami, občasno pa svoje tekste začinil z navihanim humorjem ter kritiko. Vse to je oplemenitil s čudovito glasbo, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Ker se Bečo in Zozo zavedata, kakšen zaklad je vse, kar je Balašević ustvaril in pustil za sabo, jima je v veliko čast igrati njegove pesmi.
