oh, kako zelo običajno 2021 kino šiška - Vstopnice

Oh, kako zelo običajno

Trenutno ni aktivnih predstav za ta dogodek!

Podrobnosti dogodka

OH, HOW VERY ORDINARY/Oh, kako zelo običajno


Avtorstvo in izvedba: Bojana Robinson, Katja Legin in gostje
Dramaturško oko: Zala Dobovšek
Sogovorniki v procesu: Tomi Janežič, Tomaž Grom, Urša Vidic, Dimitrije Kokanov
Izbor glasbe: Katja Legin

Izvršna producentka: Tjaša Črnigoj
Produkcija: Studio za raziskavo umetnosti igre
Koprodukcija: Kino Šiška
Partnerji: DUM, Španski Borci
Zahvale: Tomi Janežič, Matt Robinson, Petra Hazabent, Stanka Babnik, Nataša Recer, Mateja Bučar
V predstavi se uporablja slovenski, srbski in angleški jezik.


Kader 1:
Sedi za veliko mizo. Hlastno je sendvič. Skoraj kot v Antonioniju. In res igra Herbie Hancock. Iz Youtube-a, na telefonu. Ne, ona ni žrtev moške perspektive, kadra ni zastavil moški režiser, ki glorificira ujetost in trpljenje ženske. Gleda nas, miga z boki. Uživa.

Kader 2:
Ženska v zeleni krojeni obleki in ženska v beli obleki stojita v prostoru. Nad njima visijo male barvaste zastavice, v kotu prostora so obešeni baloni. Pred njima je miza polna kozarcev za šampanjec. V rokah imata barvaste krpice za čiščenje. Oranžno in roza. Z njima čistita kozarce. Zavzeto. Ampak ne hitita.

Kader 3:
Velika miza, pregrnjena s plastičnim rožastim prtom. Po tleh so plastična pregrinjala za zastiranje pohištva (ko recimo barvaš stanovanje). Na mizi so nož, deska, velika posoda, peclji in ostanki paradižnikov. Nikogar ni. Diagonalno desno za mizo je prižgan sesalec. 

Oh, how very ordinary vsebinsko izhaja iz osebnih zgodb/fragmentov/avtobiografskih motivov avtoric in kratkih zgodb Katherine Mansfield, predvsem zgodbe Bliss

Gre za razčiščevanje dveh žensk, za njuno soočanje z realnostjo življenja, ki ga živita. To soočenje je v glavnem neprijetno, razsuje njune sanje, iluzije, mite o svetu, o njima samima. Hkrati je ta pristanek na tleh tudi duhovit in nekako bolj življenjski od vsega, kar je bilo prej. Kot bi šlo za prehod v novo zrelost, odraslost in za prevzemanje odgovornosti, kjer se jo je do sedaj še dalo premeščati, prelagati na nekoga tam zunaj. Njuna realnost, to njuno življenje - tako kot ga zagledata brez mrene utvar - je vsakdanje, dolgočasno, polno neglamuroznih obveznosti v katerih se zdi, da ni veliko smisla in vrednosti, ampak prav v tem - v tem vsakdanu, vznika smisel in vrednost, fantazija in umetnost, sublimna izkušnja bivanja. Zgodi se v banalnostih. 

Predstava je barvita in eklektična: od rock’n’roll ekscesa, kopičenja in obilja do popolnih zaustavitev, praznin, prostega teka; od avtobiografije do literarne fikcije; od filma, v ples, do gledališča.

Predstava je praznovanje. Zato so v njej muzika, ples, baloni, koktejli in šampanjec…