FOTO: George Tesla
10. septembra bo v Cankarjevem domu nastopil eden najbolj samosvojih pianistov svoje generacije, Ivo Pogorelić. Njegova zgodba je precej bolj zanimiva od običajne zgodbe o virtuoznem glasbeniku.
Ivo Pogorelić ni pianist, ob katerem bi poslušalci ostali ravnodušni. Njegov način interpretacije je že desetletja predmet občudovanja, pa tudi razprav. In prav zaradi tega je njegova zgodba ena bolj zanimivih v svetu klasične glasbe.
Pogorelić je mednarodno zaslovel leta 1980 na Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Njegove interpretacije Chopina so bile takrat za številne člane žirije preveč nekonvencionalne. Igral je izrazito po svoje, z drugačnimi tempi, močnimi kontrasti in precej bolj osebnim pristopom, kot so ga bili vajeni pri tem tekmovanju. V finale se zato ni uvrstil, čeprav razlogi za njegovo izločitev nikoli niso bili povsem pojasnjeni.
Odločitev je sprožila pravi upor. Argentinska pianistka Martha Argerich, ena največjih pianistk 20. stoletja in članica žirije, je v znak protesta odstopila iz žirije. Ob tem je za takrat komaj 22-letnega Pogorelića izjavila: “On je genij.” Njeno dejanje je povzročilo velik medijski odmev in Pogoreliću prineslo nekaj, česar zmaga na tekmovanju morda ne bi mogla – svetovno pozornost.
Po dogodku v Varšavi se je njegova kariera hitro vzpenjala. Nastopal je na najpomembnejših svetovnih odrih, leta 1982 pa je postal ekskluzivni umetnik založbe Deutsche Grammophon, pri kateri je posnel vrsto danes cenjenih interpretacij.
Pogorelić je znan po tem, da glasbe ne igra nujno tako, kot bi pričakovali. Njegove interpretacije so izrazito osebne, pogosto dramatične in drugačne od ustaljenih predstav o tem, kako naj bi zvenela posamezna skladba. Prav zato ima že desetletja tako zveste privržence, a tudi svoje kritike.
Ljubljanski koncert bo 10. septembra v Cankarjevem domu. Na programu bodo Bachova Angleška suita št. 2, Ravelove Valse nobles et sentimentales, Brahmsovi Trije intermezzi op. 117 in Beethovnova Sonata št. 32 v c-molu, op. 111.
Gre za program, ki sega od Bacha do poznega Beethovna in ponuja precej prostora za prav tisto, po čemer je Pogorelić najbolj znan: njegov pogled na glasbo.
Po več kot štirih desetletjih od znamenitega škandala v Varšavi tako v Ljubljano prihaja pianist, ki je že zelo zgodaj pokazal, da ga pravila klasične glasbe zanimajo predvsem toliko, kolikor jih lahko postavi na glavo.
