31. avgusta 2026 so Križanke v okviru Ljubljana Festivala napolnili zvoki romske glasbe. Večer romske glasbe je bil posvečen 30-letnici ustvarjanja skupine Amala, ki že tri desetletja ohranja in nadgrajuje bogato romsko glasbeno dediščino. S svojim prepoznavnim slogom ustvarja edinstven preplet tradicije, sodobnosti in lastne umetniške vizije.
Amala pod umetniškim vodstvom Imerja Traje Brizanija združuje elemente romske tradicije, jazza, etno glasbe, improvizacije in simfonične zvočnosti. Njihova glasba ni le poklon bogati romski dediščini, temveč jo prepleta s sodobnim ustvarjanjem in ji tako daje nov, svež izraz. Njihova glasba pripoveduje o zgodovini in identiteti, pa tudi o hrepenenju, veselju in bolečini, hkrati pa dokazuje, kako močna je lahko glasba pri povezovanju ljudi in kultur.
Brizani, magister muzikologije, skladatelj, basist in multiinstrumentalist, velja za enega od pionirjev sodobne romske glasbe pri nas. Tradicionalne romske motive prepleta z improvizacijskimi, aleatoričnimi in orkestralnimi elementi ter tako ustvarja prepoznaven glasbeni svet, ki je hkrati ukoreninjen v tradiciji in usmerjen v prihodnost. Za svoj prispevek k prepoznavnosti romske kulture je leta 2017 prejel tudi državno odlikovanje.
Tridesetletnica Amale je bila zato več kot jubilej. Bila je praznovanje glasbe kot dediščine, identitete in univerzalnega jezika.
Na odru Križank se je ob tej priložnosti zbrala izjemna zasedba romskih in neromskih umetnikov. Med njimi so nastopili Alenka Godec, Oto Pestner, Lana Trotovšek, Bernardo Brizani, Bajsa Arifovska, Ilija Ampevski, Jackie Marshall in Čerim Haliti, koncertu pa so posebno širino in mogočno zvočno podobo dali tudi člani Big Banda RTV Slovenija in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Za glasbeno celoto je poskrbel Patrik Greblo, dirigent, skladatelj in aranžer ter diplomant prestižne univerze Berklee College of Music v Bostonu. S svojim dirigentskim in aranžerskim znanjem je povezal številne glasbene svetove v enotno zvočno zgodbo.
Ta večer romske glasbe ni bil le zgodba o glasbi. Bil je zgodba o ljudeh, koreninah in spominu. O dediščini, ki se prenaša iz generacije v generacijo, a se pri tem ne zapira vase, temveč raste, se spreminja in odpira svetu.
Romska glasba ima v sebi nekaj prvinskega, nekaj, kar presega besede. Nagovarja tudi telo in dušo. Ko se ji pridružijo vrhunski glasbeniki in mogočen orkestrski zvok, tradicija zazveni na nov način, kot nekaj živega, sodobnega in izjemno močnega. Trideset let Amale je tako trideset let iskanja, ustvarjanja in povezovanja. Jubilejni večer v Križankah pa je pokazal, da je mogoče bogato dediščino ohranjati tudi tako, da ji dovolimo dihati, se razvijati in ji dajati nove, sodobne razsežnosti.