Gledališče
MALOMEŠČANSKA SVATBA
Razpoložljivi datumi
Trenutno ni aktivnih predstav za ta dogodek!
Lokacija
SNG DRAMA LJUBLJANA Erjavčeva 1 1000 Ljubljana SlovenijaPodrobnosti dogodka
Opis
- Delo Bertolta Brechta, enega najizvirnejših ustvarjalcev svetovnega gledališča, zajema skorajda nepregledno zapuščino od pesmi, dram, esejev, polemičnih spisov, študij gledališke teorije in prakse, zapiskov o gledališču, liriki, epiki, filmi, fašizmu, kritiki, realizmu in formalizmu, diktaturi in miru do snovanja epskega gledališča, ki se odmika iluzionistični prevari malomeščanskega vzgojnega gledališča. Na vprašanje, ali je član komunistične stranke, je na ameriškem zaslišanju, kamor so ga poklicali zaradi protidržavnega delovanja, odgovoril: »Ne. Ne. Ne. Ne. Nikoli! Sem neodvisen pisatelj in bom tudi ostal neodvisen pisatelj. Kajti prepričan sem, da je zame najbolje, če nisem član nobene politične stranke.«
- Dramatik, režiser, igralec, pesnik, esejist in gledališki reformator in teoretik Eugen Berthold Brecht se je rodil 10. februarja 1898 v Augsburgu na Bavarskem. V mladosti je za šolski časopis »Žetev« pisal domoljubne pesmi in članke, tu pa je objavil tudi svojo prvo dramo z naslovom Sveto pismo (Die Bibel). Brecht je kasneje dejal, da je od vseh knjig nanj najbolj vplivala Biblija, »zbirka vznemirljivih zgodb, generacijskih sporov, smrti in ubojev, ki dosežejo vrhunec v hvalnici ljubezni«.
- Zaradi pacifističnih objav v Žetvi so mu grozili z izključitvijo iz šole. Po maturi se je leta 1917 vpisal najprej na filozofsko, potem pa še na medicinsko fakulteto v Münchnu. V pismu prijatelju slikarju Casparju Nehru je zapisal, da »razmišlja o kritika Boga in hudiča«. Naslednje leto so ga vpoklicali v vojaško službo k sanitetni enoti, kjer je napisal Legendo o mrtvem vojaku, Pesem obešenjakov in dramsko balado Baal, v kateri je izrazil upor zoper meščansko družbo. Po januarskem berlinskem uporu delavske Spartakove zveze leta 1919 je napisal igro Spartak, prvo različico igre Bobni v noči (uprizorjena leta 1922 v Münchnu). Istega leta je napisal pet enodejank, v poklon Karlu Valentinu, med njimi tudi Malomeščansko svatbo, ki je krstno uprizoritev doživela leta 1926 v Frankfurtu.
- V enem od nepolitičnih pisem je o malomeščanih zapisal: Malomeščani moje domovine, zelo številna kasta malih obrtnikov, šolskih učiteljev, trgovcev, podrejenih častnikov, pleskarjev, študentov in tako naprej, so se po prenekaterih razočaranjih, ki so jim jih bili pripravili notranji in zunanji sovražniki, odločili, da bodo poslej počeli velika dela. Nekateri med njimi so jim pojasnili, da izvira njihov bedni položaj – vsi so bili bolj ali manj bankrot – iz preveč materialističnega odnosa do življenja, in zato zdaj upajo, da si bodo z močnim idealizmom, se pravi z neomejenim čutom za žrtvovanje, mogli zgraditi človeka vredno eksistenco. Niso dvomili, da bo posameznik pri tem marsikaj izgubil. Spoznali so, da so bili brez vodstva samo čreda ovac. »Če nas pošteno ne priviješ, nadereš in mahneš po gobcu, bomo ostali bedne cunje«, so rekli, »tako že ne moremo več hoditi naokoli.«
Zemljevid
Priporoči prijatelju
Spletna pošta poslana.