Nalaganje...

Trenutno ni aktivnih predstav za ta dogodek!

Podrobnosti dogodka

V prestolnico prihaja prvi tradicionalni festival živih vin z gostiteljem Alenom Audičem, glavnim somelierjem Hiše Franko. Tako je, prvi tradicionalni. 🍷🌞

7 slovenskih, srčnih in norih biodinamičnih vinarjev bo predstavilo 21 vin medtem ko bo Kucha stregla fermentirane kulinarične akrobacije iz sezonskih, regionalnih surovin. 🔥

👨‍👩‍👧‍👦 VINARJI Aci Urbajs (Organic Anarchy), Radovan Šuman (Šuman), Marko Reja (Reia), Primož Lavrenčič (Burja), Sebastijan Štemberger (Štemberger), Božo Zorjan (Zorjan), Zmago Petrič (Guerila).

🌚🌝🍇 MITSKI STATUS NARAVNIH VIN Na področju sonaravne pridelave vin je Slovenija med močnejšimi državami. Ker smo tako majhni, sonaravno vinarstvo pa je že tako ali tako pogosto butična zadeva, so slovenska vina v tujini tudi zato nekaj posebnega – imeti v lokalu zalogo ortodoksno naravnega slovenskega vinarja je pridobilo skoraj mitski status. Greš v Benetke, pa je v tamkajšnjih bacaretih steklenica Klinca statusni simbol, greš v Pariz in je edini slovenski vinar, ki ga točijo v restavraciji, ki je bila lani razglašena za najbolj trajnostno na svetu, Organic Anarchy. Urbajs, Šuman, Reia … to so etikete, ki jih še pri nas ni vedno najlažje dobiti. Kljub temu pa so za mnoge pri nas, celo za stroko, ta vina še vedno določena enigma, sam pojem naravnih in organskih vin pa se povezuje z neutemeljenimi stereotipi in zgrešenimi predstavami, ki izvirajo iz rigidnega sistema »speglanih«, uniformiranih vin, kjer čistost barve šteje več od življenja v vinu. In to zadnje, živost, je navsezadnje tista najpomembnejša karakteristika, ki jo lahko tem vinom pripišemo – so živa, živahna, odražajo tako vinarjev značaj in dotik, kot zemljo. Minerale, ki jih je vsrkala trta, slanost, ki daje občutek, da morje ni daleč, sadnost, ki spominja na bližnje sadovnjake, kisline, ki odražajo deževnejše letnike, sočnost, ki odraža sončnejše. Delo v vinogradu, ki poteka z največjim spoštovanjem do narave in trte, delo v kleti, ki izkazuje spoštovanje do mošta in človeka samega, pri čemer vinar ohranja popolno in absolutno transparentnost postopka – brez škropiv, brez posegov, brez aditivov, vedno v popolnem sozvočju z naravnimi procesi pri pridelavi vina. Odnos do narave, ki izhaja iz kompleksnega pogleda na celotno delovanje kozmosa, skratka, holistični pristop do vinarstva in Vinogradništva. Za nekatere so naravna vina modna muha, hipni trend, za druge vrnitev h koreninam, način življenja, ki postane edini sprejemljivi način. Pravijo, da ko enkrat začneš piti taka vina, ni več povratka na konvencionalna. Pravijo, da živa vina delajo svet malce lepši, hrani, ki jo strežemo z njimi, dajejo novo dimenzijo, restavracijam s povsem naravnimi vinskimi kartami pa predznak brezkompromisnosti. Tu predstavljeni vinarji so karakterno različni, kar se odraža tudi v vinu – razpon je ogromen in zajema vse pole naravnih vin, od elegantnih, subtilnih, do popolnih divjakov.

1. Šuman: Radovana in Simono Šuman najdemo v Srednje Slovenskih goricah, prav v srcu Štajerske, kjer se panonska klima stika z mediteransko. Z vinarstvom so se ukvarjali že njihovi predniki, danes pa družina verjame, da je biološki način pridelave vina edini možni pristop. V vinogradih Šumanovih se pasejo ovce, vina pa so izrazitih okusov, v katerih občutimo vsako bilko gozdne podrasti.

2. Reia: V Neblem v Goriških brdih najdemo vina z najbolj navihanimi in duhovitimi imeni pri nas – tokaj, ki to ne sme več biti, je tolovaj, rdeča zvrst je Khmer. Marko Reja je goreč nasprotnik škropljenja in umetnih preparatov, prisega na pozno trgatev, opira se na biodinamična načela, njegovo vino pa se ne pusti ujemati v nobene kalupe.

3. Zorjan: Na Tinjski gori, na južnem pobočju Pohorja najdemo bivšega policaja, ki je postal eden vodilnih biodinamikov pri nas. Pri Zorjanih vino pridelujejo v simbiozi z živalmi, po trajnostnem načelu Zero Waste, ob gozdu, vino pa se macerira po gruzijski metodi v amforah, zakopanih kar na prostem.

4. Štemberger: Štembergerja najdemo na Krasu, na kmetiji s 350-letno tradicijo, na kateri prosto redijo tudi krškopoljske prašiče, vinograde pa obdajajo vrt in njiva. Vino zori v betonskih jajcih in je nefiltrirano, tanično in zelo neposredno. Kraljica Štembergerjeve kleti je avtohtona kraška sorta, vitovska.

5. Burja: Burja je z živalmi na posestvu še bližje holističnemu pristopu, z novo kletjo pa še trdneje zasidrana na prestolu enega vodilnih sonaravnih vinarjev pri nas, ki je tudi v tujini med bolj zaželenimi. Primož Lavrenčič je perfekcionist, ki raje izpopolnjuje svoja vina kot pa jim dodaja nova. V zadnjem času to piljenje Burjinih vin poteka tudi v betonskih jajcih in s posebnimi edicijami vin z najboljših leg in iz najstarejših vinogradov.

6. Aci Urbajs: Organic anarchy, organska anarhija je nedvomno primerno ime za tega štajerskega divjaka, referenco za vino resnično brez vsakih dodatkov. Pri Acijevih vinih včasih niso povsem prepričan, kaj boš dobil, a ponavadi je rezultat navdihujoč. Z razlogom lahko zdaj že kultne Acijeve flaške s križem pogosteje najdemo v najbolj trendi pariških bistrojih kot pa po slovenskih restavracijah.

7. Guerila: "Radi si vzamemo čas za malenkosti. S trdim delom in strastno trmo nam uspeva vinograde ohraniti take, kot so nam jih zapustili očetje: zdrave, urejene, sredi pristne narave. Na leto v svet pošljemo le toliko steklenic, da trte niso preobremenjene. Tako ohranimo tesen stik s svojimi vini, z okoljem, z GUERILA zaljubljenci. Preusmeritev v ekološko pridelavo razumemo kot dolžnost, odgovornost in dolgotrajno ljubezensko zgodbo, predvsem pa kot logično nadaljevanje družinskega izročila.

 

 

 

Odgovorni organizator prireditve:

Inštitut S.U.R.F.

Dilančeva ulica 5

8000 Novo mesto