Ana Popović se rodila leta 1976 v starem Beogradu in odraščala v topli in ljubeči družini, v kateri je igrala glasba zelo pomembno vlogo. Navkljub mladostniškim uporniškim letom, ki so jo vlekla iz šolskih klopi ter nemirne politične situacije pod Miloševićevim režimom, je izpite na šoli opravljala brez težav.
 Oče Milutin je bil dober kitarist in basist,pogosto je vabil prijatelje na glasbene improvizacije.Ana je tako odraščala ob poslušanju očetove bogate blues in soul zbirke. Pri petnajstih je prvič prijela v roke očetovo kitaro in takoj podlegla njenim čarom. Njen oče ji je pri prvih glasbenih korakih pomagal, vendar je kmalu ugotovil, da hčerin naravni talent presega njegove sposobnosti.
 Čeprav nista bila premožna, sta starša Ani omogočila inštrukcije kitare. Ana je v te vaje vložila dušo in srce ter presenetila učitelja s svojim napredkom in hitrim razvojem lastnega stila. Po zaključeni gimnaziji leta 1994 se je Ana odločila slediti očetu, in vpisala grafično oblikovanje na Univerzi v Beogradu.

Glasba začne Ani jemati več časa, ko ustanovi svojo prvo skupino Hush. Vadili so v majhni garaži v Novem Beogradu, živi nastopi so sledili prav kmalu. Sprva je kot dekle igrala drugo kitaro, vendar so se zadeve kmalu spremenile. Do leta 1998 je imela tudi po sto koncertov na leto, redno se je začela pojavljati na jugoslovanski televiziji. Konec komunizma pomeni za glasbenike predvsem svobodno potovanje, s tem pa gostovanja po številnih blues festivalih zlasti v Grčiji in na Madžarskem. S skupino Hush je posnela prvi album "Hometown" v omejeni nakladi, leta 1998 pa je uspešno opravila sprejemne izpite za študij grafičnega oblikovanja v Utrechtu. Nekaj tednov pred začetkom študija se je odločila poslati posnetke na utreški konservatorij, kjer je bil Anin posnetek takoj izbran. Odločitev o izbiri življenjske poti in kariere je bila zaradi počutja glasbenice in ne oblikovalke, zelo lahka.

Leta 1999 je začela študij na Nizozemskem, kar jo pripelje do ustanovitve svoje nizozemske skupine, ki zelo hitro postane stalnica na nizozemski in nemški blues sceni. Zaradi vse večjih koncertnih obveznosti in ob vse večjih nemirih in bombardiranju rojstnega mesta Beograda, se odloči opustiti študij ter podpiše prvo diskografsko pogodbo z nemško založbo Ruf.

Oktobra 2000 Ana potuje v Memphis na snemanje prve plošče za Ruf Records. Prvo ploščo "Hush" poimenovano po svoji prvi skupini je produciral Jim Gaines (produciral je tudi Santano in Stevie Ray Vaughana). "Hush" izzide v začetki leta 2001. To je obdobje številnih uspehov, v tem času se ji v Utrechtu pridruži tudi mlajša sestra Maja, kjer študira na umetniški šoli. Ana je vključena na album posvečen Jimiju Hendrixu "Blue Haze", kjer sodelujejo tudi Bernard Allison, Eric Burdon, Walter Trout, Popa Chubby, Jimmy Thackery, Taj Mahal in Buddy Miles. Njen prispevek je verzija Hendrixove skladbe "Belly Button Window". Istega leta nastopi tudi kot poseben gost na turneji Bernarda Allisona, ki se ji pridruži tudi na eni skladbi albuma "Hush".

Leta 2002 je Ana je del evropske "Jimi Hendrix Tribute tour" z Walterjem Troutom. Tega leta tudi s svojo skupino prvič gostuje v ZDA. Istega leta je nominirana za tri kategorije bluesovskih nagrad v Franciji: najboljša pevka, najboljši kitarist in najboljši album.

Ana se v letu 2003 vrne v Memphis in posname drugi album za Ruf Records z naslovom "Comfort to the Soul". Pol albuma je februarja produciral Jim Gaines, ostalo pa je aprila produciral David Z (Prince, Buddy Guy, Jonny Lang). Za izjemno kombinacijo bluesa, rocka, soula in jazza je Ana v Memphisu nominirana za prestižno nagrado WC Handy Awards v kategoriji najboljšega novega imena, s čimer je bil prvič nekdo iz Evrope nominiran v tej kategoriji. Ana je tudi prvi evropski izvajalec, ki nastopi na podelitvi nagrad. V tem letu Ana tudi postane izvajalec proizvajalca Fender kitar in DR strun. Na Rhythm & Blues Festu v Peeru, Belgija, Ano povabi na oder sam kralj soula Solomon Burke, ki jo tudi takoj povabi za gostjo na turneji.

Ana realizira tretjo ploščo za Ruf, ki izide leta 2005, tudi kot živi DVD posnet v klubu Melkweg v Amsterdamu z naslovom "Ana! Live in Amsterdam".

Ana je povabljena na legendarno križarjenje Blues Cruise 2006 – do njenega nastopa še nihče iz Evrope ni nastopil na prestižnem križarjenju s svojo lastno skupino. Februarja so jo bralci BluesWax Magazine nominirali za blues izvajalca leta. Druga nominiranca sta bila Tab Beniot in Joe Bonamassa. Julija Ana prejme šestkratno nominacijo za Living blues awards 2006. Izbrana je bila v kategorijah najboljši blues DVD, najboljši živi izvajalec, najboljša ženska izvajalka bluesa in najboljši glasbenik - kitarist. Po 13-tedenski turneji po ZDA Ana podpiše pogodbo z Eclecto Groove records (založba v korporaciji Delta Groove Music) in potuje v Los Angeles na snemanje prve plošče za Eclecto Groove.

V letu 2007 nastopi na Sundance Film Festival v Park Cityu, Utah. Njen nastop je skupaj z Mikom Finniganom in Lennyem Castrom ekraniziran na izdaji BigSky Motion Pictures release "What Love Is" s Cubo Gooding Jr. Anina plošča "Still Making History" izzide 19. junija 2007 istočasno po celem svetu. Ploščo izdano pri The Eclecto Groove / Delta Groove Music producirata David Z. in z Grammyem nagrajeni producent John Porter (Los Lonely Boys, Bonnie Raitt, Keb’ Mo’ in drugi).

V tem letu ima 152 koncertov; izvede sedem turnej po ZDA, oder si deli s številnimi slavnimi izvajalci, med njimi je tudi legenda Buddy Guy. Poleg Evrope in ZDA obišče tudi Rusijo in Mehiko. Oktobra je povabljena na nizozemsko combi-turnejo s slavnim nizozemskim kitarskim herojem Janom Akkermanom (Focus). Prav tako oktobra nastopa v hollywoodski produkciji "Springbreak '83 shot in New Orleans". Istega meseca se njena plošča uvrsti na osmo mesto Billboard Blues Chart, kjer si deli mesto s Steviem Ray Vaughanom. Novembra doseže sedmo, decembra pa celo četrto mesto.

5. maja 2008 Ana postane mama – rodi se ji fantek Luuk. Že junija Ana s skupino in sinčkom Luukom nastopa na pettedenski turneji po ZDA in Kanadi skupaj s Jonnyem Langom, Ronniejem Earlom, Los Lobos in številnimi drugimi. Julija "Still Making History" doseže tretje mesto na Billboard Blues Chart, na lestvici je celih 19 tednov.

Leto 2009 se začne z poklonom, ker je vključena v dokumentarec Roberta Radlerja o kitaristih "Turn it up" - o najboljših kitarah in kitaristih sveta. Marca in aprila snema drugo ploščo za založbo Eclecto Groove "Blind For Love" v Castle Oaks Studiih v Los Angelesu, s producentoma Davidom Z-jem (Prince, Jonny Lang) in Markom Dearnleyem (AC/DC, Paul McCartney). Basistu Ronaldu Jonkerju in bobnarju Andrewu 'Blaze' Thomasu iz njene skupine se v studiu pridružijo še bobnar Tony Braunagel in klaviaturist Mike Finnigan z Phantom Blues Banda. "Blind For Love"izide 21. julija.

Jamski dvorec
Jamska cesta 30, 6230 Postojna
Slovenija